Music is life, life is music

Nedeljsko pohajanje

2010-12-12T15:00:00.005+01:00

Eno decembrsko nedeljsko popoldne - pred odhodom v tople kraje:)

Pogled na Krn

Soča, krasna hči planin ...

Novonastali most čez Sočo v vasi Srpenica

Igra narave ...

Nekdo pušča sledi ... Bengalski tiger?

Korak zadaj in Na napačni sledi

2010-12-09T09:06:00.003+01:00

Knjigarna Konzorcij je ena redkih knjigarn, ki je res paša za bralce. Zadnjič sem se ustavila v njej, ker sem šla kupit knjigo o Indiji. Jaz ne bi bila jaz, če se ne bi malo sprehodila po knjigarni in malo pobrskala po policah. Vonj knjig in čisto nove, neobrabljene ... in tooooliko izbire ... Človek se težko odloči, katero bi izbral.:)
Na spisku knjig je nekaj knjig, ki jih moram prebrati (ko bo čas). Seveda sem našla tudi dve, ki jih imam v planu prebrat - Igra angela in Koliba. Presodite sami, če so vredne branja.

V moji žepni zbirki pa sta sedaj še dve novi. Ena je Korak zadaj, druga pa Na napačni sledi. Kriminalki švedskega avtorja Henninga Mankella. Ko preberem, napišem ali sta za prebrat.

Začetek je obetaven :)

Prijetni poletni spomini ...

2010-12-06T20:43:00.003+01:00

na SMS MMX :)) Ker je video večji, kot dopušča bloger (presega kar 218 MB:)) ), sem ga naložila na You tube. Tako je, če želiš vse lepe trenutke spravit v čim krajšo obliko, a ti to vseeno ne uspe ...

Zato ... klikni na SPOMIN NA SMS MMX in so že tukaj:)

Julij 2011 bo kmalu tu. Komaj čakam:) Pa vi, družba?

Praznična stojnica

2010-12-06T06:23:00.001+01:00

Prijateljica Anja je prišla na idejo, da bi plesalci pokazali tudi druge talente, ki imajo poleg plesa. Ideja o praznični stojnici je bila kot nalašč za to. Tako v sodelovanju s SwingOpisom pripravljamo Praznično stojnico.
Cel mesec december so bodo predstavili plesalci, ki radu ustvarjajo tako ali drugače.

V torek, 7.12. se predstavlja tudi Perlina Ustvarjalnica s svojimi izdelki. Jupi:) Ker pa rada naredim tudi kaj drugače in po svoje, bo del izkupička odmojih prodanih izdelkov šlo v dobrodelne namene. z delom izkupička bom nakupila nekaj potrebščin, ki jih potrebujejo v indijski šoli Pialo Ashar Alo. Šolo je leta 2008 ustanovila slovenka Mojca.

Tukaj si lahko ogledate nekaj video klipov o šoli. Hkrati pa vas vabim na Praznično stojnico v kavarno Union, v torek, 7.12. od 21h dalje. Vabljeni!

Bo knjiga res izumrla?

2010-12-03T17:17:00.010+01:00

Glede na to, da je danes kulturni praznik in obletnica rojstva Franceta Prešerna, se me je lotil napad na izbiro dobre knjige. Že pred dnevi, da ne bo kdo mislil, da samo danes:) Občasno imam napade v stilu, ena, knjiga, dve, tri ... nešteto. Vse bi prebrala. Izbire je veliko, odločitev pa težka.

Sprašujem se tudi, ali bo knjiga v fizični obliki res izumrla. Danes se pojavljajo digitalne, zvočne in kdo ve, kakšne knjige še. Sicer menim, da ne bodo izumrle. Le kdo bi se lahko poslovil od knjige, ki jo kupiš v knjigarni. Kdo bi se odpovedal tistemu vonju svežih listov in lepih črk, nezmečkanih strani ... Kdo? Jaz zagotovo ne!
Poleg knjigh v knjižnicah, si občasno tudi za dušo privoščim 3-5 čisto novih knjig. Niso ravno v rangu 50 eur ali več, za kakšen evro manj pa. Všeč so mi popularne žepnice, ker jih lahko vzameš res povsod s seboj. Tudi prostora ne zavzamejo, razen, če nosiš po dve ali tri s seboj:)Ker se ravno odpravljam v tople kraje, ponavadi vzamem knjigo in tudi tokrat jo bom. Le izbrati moram. Nekaj predlogov*, med katerimi trenutno izbiram in so na seznamu še za naslednje leto ...

- Zajtrk prvakov, Kurt Vonnegut Jr.
- Kafka na obali, Haruki Murakami
- Brooklynske norosti, Paul Auster
- Buda iz predmestja, Hanif Kurliski
- Tisoč velečastnih sonc, Khaled Hosseini
- Hladnokrvno, Truman Capote
- Očarljivi skupinski samomor, Arto Paasolina
- Senca vetra, Carlos Riuz Zafon
- Nežnost volkov, Stef Penney
- Ime mi je rdeča, Oshan Pamuk
- Pokopališka knjiga, Neil Gaiman
- Pirati srca, Jane Johnson
- Cesta, Cormac McCarthy
- Tek za zmajem, Khaled Hosseini
- Enajsta nadloga, John S. Marr, John Baldwin
- 6 klobukov razmišljanja, Edwarda de Bon
- Koliba, William Young
-Igra angela, Carlos Ruiz Zafon

*hvala tudi osebam (že vedo, katere so) za nekatere predloge:)

Galerija Perline Ustvarjalnice

2010-12-01T16:15:00.001+01:00

Dolgo sem iskala nek programček, kjer bi lahko bile vse slike izdelkov. Končno sem ga našla in vam posredujem link, da si ogledate galerijo izdelkov. Zaenkrat še ni vseh izdelkov v galeriji, se bom pa potrudila, da bodo čim prej. Vesela bom tudi vaših komentarjev:)

Torej ... Dobrodošli v galeriji Perline Ustvarjalnice.

Zima, zima bela, kdaj boš 30° imela:)

2010-11-29T14:25:00.004+01:00

"Kmalu", je odgovorila:) Hecam se.
Trenutno sem res v stanju veselega pričakovanja poletja:) Še malo in se bo moja malenkost podila za sončnimi žarki, raziskovala vsak možni kotiček in uživala odlično hrano. Bolj, ko se staram, bolj uživam v hrani in kuhinji:)

V načrtu imam tudi nekaj dobrih del:) Obiskala bom šolo Piali Ahar Alo. Zanje imam nekaj reči, ki jih bodo zagotovo potrebovali. Res bo veselo in komaj čakam! Nekaj otrokom na ulici pa bom razdelila nekaj igrač, ki jih sama ne potrebujem, slovenski otroci pa jih imajo na tone. No, vsaj nekateri. Ne morem vse metati v en koš.

Upam lahko le, da mi začetka ne pokvari spet kakšna tehnična težava z avionom:)

Tukaj pa še nekaj filmčkov o Piali Ahar Alu.

Nagovor Mojce Gayen

Luč Upanja

Piali Ashar Alo

Splavala

2010-11-05T05:53:00.003+01:00

z nekaj treme :)
Ja, se zgodi, če te nekaj let pred mikrofonom in se ti zdi kot, da te bo pojedel, hehe. Seveda pa brez smeha ne gre. No, tega poslušalci ponavadi ne slišijo. Kadar se pa slučajno, zdodi pa že zdaj opozarjam, da je čisto spontano :)

I'm back ... on line

2010-11-02T06:37:00.007+01:00

Po nekaj letih pavze, se moj glas zopet vrača na radio. Nekaj časa sem imela na eni od lokalnih radijskih postaj predstavitev Studia Dansa. Obisk je bil sicer kratek, vendar ravno pravšnji da so se mi obudili spomini. Sem ga pogrešala:) Je lep občutek, ko si sam v sobici, izgleda pa tako kot, da se pogovarjaš sam s sabo. Ampak luštno. Komaj čakam:)

Me prav zanima, kako se bom odrezala:) Teta Trema bo prišla seveda z mano, vendar bo čakala do konca.

Vir: internet

Prodam: Moške pancarje

2010-10-29T16:29:00.008+02:00

Ker imamo raje tople kraje, prodam pancarje za simbolično ceno.

Opis:
Moški pancarji, znamka Salomon Sport, številka 47, črne barve, ohranjeni, 4 klipsne.

Foto: Tanja

Prodam: Dve foto torbi

2010-10-29T16:14:00.008+02:00

Prodam dve foto torbi za simbolično ceno.

Opis - manjša:
Usnjen zgornji pokrov, več žepkov (stranski). Zapira se z zadrgo in 'priključki'. Primerna za en fotoaparat in objektiv, dodatke (kabel za baterijo, polnilec, ...). Ohranjena.

Foto: Tanja

Opis - večja:
Večja, več žepkov (dva stranska, zadnji, notranj). Ima usnjen ročaj. Zapira se z zadrgo in 'priključki'. Primerna za več fotoaparatov in objektivov / kamero, dodatke (kabel za baterijo, polnilec, ...). Ohranjena.

Foto: Tanja

Prodam: Rolerje

2010-10-29T16:06:00.009+02:00

Za tiste, ki še pred zimo čakate pomlad in poletje, z njima pa veter v laseh:)

Opis:
Ohranjeni rolerji, z nastavljivo številko (35 do 38), primerni tudi za otroke. Zavora je ohranjena. Rabljeni 1 sezono in še to bolj malokrat:)

Indian food

2010-10-25T13:01:00.003+02:00

In, ko takole med delom zadiši nekaj indijskega, ne gre, da ne bi pokukala na vsemogočni Youtube, ki najde vse. Ni da ni. Mogoče še kako idejo za kosilo dobim:)

Mogoče bi pa tole?

India, here We come

2010-10-21T19:03:00.008+02:00

Je bila karta tako poceni (680 eur, ostale so bile tudi do 900 ali več eur, prišparano za vizo ;) , da je odločitev kar takoj padla :) Greva v Indijo. Blišč in beda se mi obeta v zimskih dneh. In pravo poletje. Končno.

Kaos in mir v enem. Mavrica barv v hrani in ljudeh ...

Odštevam dneve do 'mojega' poletja. In brez skrbi, imela bom dovolj časa, da kakšno misel in dogajanje tudi zapišem. Brez fotk pa tako ali tako ne gre.

Photograph by Galen Rowell/CORBIS (National Geographic)

In še ena lepa - dobra hrana na avionu. Pomoje sem ena redkih :)), ki tako misli.

Vrtičkarji, vrtičkarji

2010-10-07T09:02:00.004+02:00

Ola, pa se bom spet po vrtu pasla. Letos me je spet zagrabilo, da bi malo po zemlji rila. Čeprav ne prenesem žužkov in podobnih živalic v zemlji, ampak že potrpim tistih par urc.

Tokrat po za obdelat samo pol vrta:) Lucky me, hehe. Prekopano je enkrat že, še enkrat ga bomo, potem pa počakat do pomladi. Danes posadim še tulpe, pa treba bo razmisliti še o kakšni sadni zadevci. Seveda, jaz bi imela vse - skalnjak, ribnik, sadni vrt, zeliščni vrt, japonski vrt ..., ampak pač ne gre. Je le treba spomladi in če poletje tudi malo vzdrževati vrtni raj. No, to ni edini razlog. Omejitev je tudi v prostoru:)

Skratka, jesenska akcija se začne danes. Upam, da zima ne bo prehuda (s tem mislim na sneg) , in da bodo moji tulipančki uspešno prespali ta čas. Se že veselim ...

Bananin raj

2010-09-17T15:16:00.003+02:00

Se mi je spet malo zaluštalo ustvarjati v kuhinji. Zelenjavno mineštro sem skuhala, ampak vedno potem paše nekaj sladkega.
Pokukam v hladilnik, omaro ... ja, saj bo šlo. Dve še skoraj pri koncu banani imam, jajčka tudi ... alo pa gremo:)

Osnova je biskvit, po moje, brez recepture. Ga naredim vedno malo po svoje. In nastalo je tole.

Zelenjavni žepki

2010-09-05T12:53:00.005+02:00

Klasično nedeljo kosilo? Ne, hvala. Žal, ti časi so se iztekli.

Čas je za spremembo in nekaj drugačnega za kosilo. Tokrat zelenjavni žepki. Saj vem, da boste mesojedci rekli, kje je meso. O tem malo kasneje.

Potrebujemo (za 2 do 4 osebe):
Različna zelenjava (lahko tudi samo ena vrsta - npr. samo korenje, samo špinača ...)
- 2 bučki
- por
- peteršilj
- majhno glavico ohrovta
- 3 do 4 majhne krompirje
- česen
- korenček
- paradižnik
- sol, poper
- olivno olje
- lovorjev list
- origano
- drobnjak
- majhno jajce
- po želji lahko tudi malo sira
- 1 pravokotnil listnatega testa (kupite Mercatorjev paketek, kjer sta notri dva pravokotna kosa in uporabite enega)

Pa začnimo:)
Popražimo por, korenček, bučke, ohrovt, paradižnik, dodamo lovorjev list in začinimo. Pražimo nekaj minut in pokrijemo. Na majhen ognju dušimo toliko, da se korenček zmehča.

Ogrejte pečico na 180 stopinj. Če imate možnost, nastavite na opcijo, kjer se zapeče samo na vrhu.

Med tem časom razvaljamo testo, da dobi pravokotno obliko (cca 20 x 30 cm). Priporočam, da ga (ko je zvaljan), prepikate z vilico - ne bo počil in vse bo ostalo tam, kjer mora:)

Zvaljano testo prestavite na pekač s peki papirjem. Zelo uporabno in še pekača ni treba namastiti. Skratka, ko ste testo preložili, na eno polovico dajte mešanico, ki ste jo prej pripravili. Robove, ki so na strani zelenjave, premažite z jajcem. Prepognite in robove stistnite z vilico, da se ne odpre. Cel žepek premažite s preostankom jajca.

Čas je, da se tale naš žepek, ki še ne izgleda mamljivo, malo zapeče:) Damo ga v prej ogreto pečico in pečemo približno 20 do 25 minut (do zlato rjave barve).

Tak žep(ek) je lahko za predjed za 4 osebe ali glavna jed za 2 osebi. Meni osebno hladen ni vščeč.
Zraven se odlično poda zelena solata ali pač katera druga.

Za v glažek pa priporočam belo vino stare sorte zélen.

Možnost za mesojedce:)
Namesto zelenjave, lahko testo napolnite z mletim mešanim mesom. Pripravite ga tako, kot za bolonjsko omako.

Pa dober tek.

Prijetno presenečenje :)

2010-09-01T16:39:00.002+02:00

Danes sem dobila en majhen paketek in San Francisca. Na njem je pisalo ime prijateljice oziroma sošolke Emile iz osnovne šole, ki se je tiste dni z družino preselila v New York.
Mi je omenila, da mi pošilja nekaj, kar jo vedno spomne name, ko vidi ta predmet. In me zelo zanimalo kaj to je:)

Paketek, ki sem ga poimenovala 'special gift', sem odprla kot en majhen otrok in se firbčno spraševala, kaj je notri:). Po odpiranju je izgledalo takole ...

Po smehu na obrazu in solzicami pa mi je uspelo narediti še eno lepo slikco. Seveda bo 'special gift' lepo zavarovan v tej lepi škatlici. Sama pa se zdaj počutim kot Sneguljčica. Kaj ni isto jabolko:)?

Hvala, Emily

Sezona gob, gobic ...

2010-08-29T14:26:00.004+02:00

Se je začela. Dovolj dežja in nekaj sonca vmes. Voila. Gozdički polni gob.

S košaro polnih gob (upoštevajte tisto: samo 1 ali 2 kilogram(a) gobic:) ) lahko ustvarjate same fine jedi in tako je lahko to že en fin recept za nedeljsko kosilo in ljubitelje nemesnih, zdravih sezonskih jedi:) Recept je za dve do tri osebe.

Potrebujemo:

Skodelo mešanih gob ali samo eno vrsto (odvisno, kaj vam je ljubše, jaz sem za pokušino uporabila marele - drugič bodo lisičke:) )
1 - 2 papriki (lahko malo zelene, rumene, rdeče)
por (lahko tudi mlada, čebula)
3 stroki česna
lovorjev list
peteršilj, lahko tudi zelena
parmezan
sol
poper
malo rdeče mlete paprike
lahko dodate tudi malo kajenskega popra ali mletega koriandra
kisla smetana

In začnimo:)

Gobe operite, narežite in prelijte s kropom ter odcedite. Na olju prepražite čebulo in papriko. Dodate česen, odcejene gobe in lovor. Malo prepražite. Gobe bodo spustile malo vode, tako da je ni potrebno dodajat. Začinite s soljo, poprom, mletim koriandrom, mleto papriko. Premešajte in dušite. Na koncu lahko dodate kislo smetano in še malo pokuhate. Ko je kuhano, pokrijte in pustite stati nekaj minut brez ognja.

Zraven se odlično poda kot priloga polenta, ki jo narežete na pravokotnike. Čez gobe potresite malo parmezana.
Hitro, enostavno in še vedno boste imeli dovolj časa za kratek izlet. Le, če vam ni potrebno pomivati še posode:)

Slikce žal ni, ker je bilo preveč dobro, da bi ostalo kaj časa za slike:)

Pa dober tek!

Kaj danes za kosilo?

2010-08-28T11:35:00.002+02:00

Imate kdaj ta problem? Ja? Tudi jaz. In sem ga rešila. Kako? Tako, da za en teden vnaprej napišem jedilnik. In se obrestuje. Ni treba razmišljat vsak dan sproti, kaj in kako. Pogledaš na list in voila.

Poleg tega sem se odločila, da vam pomagam in sem ter tja napišem kako fino (vsaj zame) jed - komentarji več kot dobrodošli, ko jo boste doma poskusili priraviti tudi sami.

Danes pa vam posredujem enega od mojih preteklih jedilnikov.

Ponedeljek: Bučkini polpeti s parmezanovo omako, solata iz radiča
Torek: Polnozrnati špageti s tunino omako
Sreda: Rdeče zelje in pečen krompir
Četrtek: Zelenjavna rižota
Petek: Pizza z bučkami, artičokami in pekočimi feferončki
Sobota: Stročji fižol v omaki, riž
Nedelja: Pastičo (lazanja) z gamberi

Se mi že sline malo cedijo:) Če kdo rabi recept, naj napiše komentar in ga objavim naslednjič.

Čau,
T.

Pleši, pleši modri kos

2010-08-19T11:21:00.008+02:00

Saj vem, da je črni kos, ampak ta modri paše k temu, o čemer bom pisala.

Spet se mi obeta nekaj plesnih večerov in delavnica. Tokrat se bomo gibali v blues vodah. Povabili smo Campbell in Chrisa, ki prihajata iz Texasa in sta učitelja bluesa. Počasnega plesa, ki seveda prav tako izvira iz Amerike. Udeležba je glede na naše stanje blues plesalcev kar zadovoljivo. Upam, da bo tudi uspešno in, da bodo plesalci zadovoljni.

Sam blues se je razvil iz plesov, ki izhajajo iz začetka 20. stoletja. V ta čas sodita lindy hop, charleston. Dandanes pa se blues pleše po celem svetu. Pri nas sicer ni tako razširjem, vendar je nekaj plesalcev, ki jim je ta zvrst plesa všeč. Če ste dobri opazovalci, potem boste v bluesu opazili tudi gibe tanga, lindy hopa, west coast swinga. Pomembni so tudi kontakt med plesalcema, čutnost in mehkoba gibov.
Če malo pobrskate po spletu boste našli še kaj več o bluesu. Ne bi rada nekaj blebetala, ker si vsak sam predstavlja kaj in kako. Sem mnenja, da se ples težko opiše z besedami, saj slika ali govorica telesa velikokrat zamenjata 1000 besed.

Predlagam, da pridete pogledat, kako to izgleda in si sami ustvarite mnenje. Za začetek pa vam priporočam tale ogled:

Morje

2010-08-11T21:00:00.001+02:00

Morje.
Mokro, slano, hladno.

Morje.
Neskončno, svobodno, mehko.

Morje.
Prijazno, nevarno.

Morje.
Mamljivo, vabljivo.

Morje.
Divje, samosvoje

in
moje.

Morje.

(T.V.)

Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja

2010-08-10T09:17:00.006+02:00

Končno:)

V Mojstrani so odprli nov Slovenski planinski muzej. Slovenci bomo zdaj lahko svoj ponos pokazali tudi na ta način. Nisem bila na otvoritvi, saj bom raje počakala na umirjen ogled zbirke.

Potrudili so se tudi s spletno stranjo. Sam zunanji izgled muzeja je moderen in morda malce nenavaden za okoliš Mojstrane. No, važno je, da bo morda tudi na ta način ponesel ime Slovenije v svet. Konec koncev smo slovenci bolj ali manj prepoznavni na račun športnikov, med katere sodijo tudi planinci, alpinisti.

Če že ne greste na Triglav, pa si pojdite odgledat vsaj Slovenski planinski muzej. Morda vam pa obudi željo po osvojitvi Triglava ali kakega drugega vrha.

Ogled muzeja lahko združite tudi s kolesarjenjem, ogleda slapa v Mojstrani ali drugo aktivnostjo v teme lepem kotičku Slovenije.

Zdaj pa brž pot pod noge:)

Sveti Višarji

2010-07-26T20:57:00.005+02:00

Pa sva spet napolnila torbo, vzela pohodne palice, pijačo in se odpeljala. Na drugo stran. Vabi Italija:)

Cilj: Sveti Višarji.

Priljubljena romarska točka na 1766 metrih. Poleti s čudovitim razgledom, pozimi pa polna belih strmin in smučarskih užitkov. V preteklosti je bila središče za Slovane, Germane in Romane. Če boste malo pobrskali po spletu, boste zagotovo našli kaj zgodovine. Jaz prilagam nekaj slik, da vam morda obudim pohodniško žilico. Pojdite, se splača:) Ne pozabite na dobro obutev in pokrivalo v primeru žgočega sonca.

SMS MMX

2010-07-09T21:15:00.004+02:00

Letos lahko rečem, da že kar tradicionalni swing morja in sonca. Darja in Nejc glavna krivca ideje, sta povabila nekaj ljudi in nastala je luštna ekipa. Več kot 10 se nas je zbralo in uživalo ob morju, plesu, dobri družbi in pozitivni energiji.

Veliko je spominov, veliko je bilo smeha, nekaj neprespanih noči in odličen izlet presenečenja v Grožnjan. Ha, tam smo naredili sceno:) Plesali ob živi glasbi GreenHouse Blues banda. Verjetno drugi obiskovalci sploh niso dojeli, vendar je bil res žur:) Kasneje prilepim še en filmček. Ni mi še uspelo :))

Seveda se je žur nadaljeval po koncertu, ampak kaj, ko je mene premagala utrujenost in zaspanost. Naša Irenca nam je ponudila prenočišče in kaj je lepšega, kot če te po dobrem koncertu in plesu čaka hotel s 1000 zvezdicami. Irenca, hvala. Pa še kdaj:)

Več fotk najdete tukaj v galeriji.

Perlina Ustvarjalnica se predstavi

2010-06-18T17:21:00.003+02:00

Kot ustvarjalka sem se tokrat predstavila na Nalininem blogu v rubriki Ustvarjalni petki.

Prijetno branje:)

Dajmo, Slovenci, pomagajmo, da ne pride nafta do nas

2010-06-16T20:10:00.006+02:00

Izlita nafta v Ameriki se nas ne tiče, ker smo tako daleč. Pa se nas res ne? Pa še kako se nas tiče!Kljub temu, da se ameriške oblasti trudijo, se lahko mi še bolj . Kako?

Center Nalina organizira akcijo! Kakšno? Kdaj? Kaj bomo počeli?

V četrtek 17. 6. 2010 bomo tudi Slovenci pomagali svetu in živalim. S preprosto akcijo izdelovanja krp (25x25 cm in 35×70 cm) bomo pomagali neprofitni organizaciji Craft hope, pri zbiranju krp/brisač, s katerimi bodo inštitutu za preučevanje vodnih sesalcev pomagali, da očistijo uboge z nafto prekrite živali.

Pridružite se izdelovanju krpic (lahko tudi pošljete, če se izdelovanja ne morete ali ne želite udeležiti v živo) ali preprostih rokavičk za umivanje (brez prstov).

Informacije dobite info@nalina.si ali na 040 733 667.

Prosimo, posredujte to sporočilo tudi svojim prijateljem, nikoli ne vemo, koga bo kaj pritegnilo in morda se bo ravno kateri od vaših prijateljev (za katerega si nikoli ne bi mislili), čutil nagovorjenega, da se nam pridruži.

Pridi, pošlji in pomagaj!

Slovenija JE dežela plesalcev

2010-06-07T07:43:00.005+02:00

pa naj še kdo reče, da ni res!

In tako po vzoru tujih oddaj, tudi Slovenija ni mogla mimo znane licenčne oddaje. Vsaj v zadnjih letih.
Da imamo talent, sploh ni dvoma. A kaj, ko politika nima talenta in posluha za razno razne talente, sploh kar se plesa tiče. Še vedno sem mnenja, da se premalo naredi na tem področju. Če samo omenim to, da plesalci nimamo ene "orng" dvorane, kjer bi se lahko plesalci zbirali, širili obzorja, ideje, trenirali, razvijali svoje sposobnosti, ustvarjali šove veliko pove. Da smo večkratni državni, svetovni prvaki v različnih kategorijah tudi veliko pove. Smo narod plesa in zato smo pripravljeno trdo garati!

In, ko sem ravno omenila plesni talent. Seveda, sem pogledala omenjeno oddajo. Razlog ni bila mala deklica, ki so jo starši naučili, kaj mora povedat. Ne bom obsojala, super fajn, samo se vprašam, kaj bo z deklico čez nekaj let. In na misel mi pride Hajdi. Se jo še kdo spomni? Ne.

Skratka, gledala sem zaradi dveh izjemno dobrih plesnih skupin. AllThat in Maestro. Ne vem, koliko ljudi se zaveda, da takole skakati na odru ni kar tako. Zato je treba vadit, trenirat in še enkrat vadit! Ure in ure, da nastane tak šov.

Maestro - Finalna oddaja

AllThat - polfinalna oddaja

Skupini sta si zelo različni, a hkrati podobni. Obe sta pokazali talent, strast do plesa, energijo. Kljub temu, da niso zmagali ne eni ne drugi, so zmagovalci, vsaj za tiste, ki imamo radi ples! In priznam, da ko sem gledala skupino Maestro, pozabila usta zapret:) Fantje, enkratno in kapo dol! Fantje so samozavestni in dobro se zavedajo, da so najboljši! Upam, da bodo dobro izkoristili (oboji) te trenutke!

Sicer pa ponavadi zmagovalec kmalu zatone v pozabo, ostali pa uspejo. In včasih je tako bolje!

Monte Matajur

2010-05-22T17:20:00.003+02:00

Tokrat sva poskusila varianto "na eni stran gor, po drugi dol". In je kar zanimivo in super.

Cilj je bil Matajur.1642 m visok hrib (gora), ki se nahaja na meji med Slovenijo in Italijo. Midva sva začela na slovenski strani, končala pa na italijanski. Štartala sva iz vasi Avsa nad Livkom. Livek je vas pred Kobaridom.

Pot je lahka in primerna za začetnike, kot tudi otroke. Vije se mimo Svinske in Sužidske ter Idrske planine. Pogled seže do Krna, Kanina, Kobariškega Stola iz slovenske strani. Na vrhu (italijanska stran) pa pogled seže do Tržaškega zaliva, Benetk.

Primerno za nedeljski izlet ali pa kar izlet za po kosilu. Če boste hodili zmerno, vam bo vzeli 2 uri gor in 20 minut dol (v kolikor greste po tej poti).

Pa srečno:)

Domišljija brezdomca

2010-05-21T12:48:00.007+02:00

Ha, našla zvezek s starimi pesmicami:) Sem se malo nasmejala, a našla eno, ki mi je kar všeč:)

DOMIŠLJIJA BREZDOMCA

V moji glavi polno domišljije,
kot kakšen krt v zemlji rije.
Policaj s pištolo policaja krije,
ne vidi dobro, ker luna ne sije.

Na klop'ci brezdomec črno vino pije,
misli prežijo nanjo, a ni je.
Ni njegove domišljije,
ki mu v glavo sije.
Misli samo na steklenico črnega vina,
da jo izpije.

(T.V., 20.12.1998)

Foto: internet

Golica, veter, sonce in narcise

2010-05-18T19:46:00.007+02:00

Ko ne veš, kako bo vreme pa se ti vseeno zdi, da bo lepo, je najboljše kar it:)

Tokratna popotna torba je vodila na Golico. Med narcise. Lepe, bele in dišeče, imenovane po gospodiču Narcisu, ki se je ves čas gledal v potoku. Ali jezeru? No, pač svoj odsev:) Samovšečnež.O njem malo kasneje, sedaj pa na Golico.
Na Golico vodi več poti, od tistih dvournih in tistih triurnih. Priporočam vzpon po daljši in spust po krajši, malce bolj strmi poti. Pot se začne na Planini po Golico, na približno 1000 metrih. Se pravi, da se dvignete za 863 metrov. Ne preveč, kajne. Večina poti se vije po gozdu (poti so zelo urejene in označene), po travniku in makadamu. Ena pot pelje mimo Savskih jam. Lahko greste čez planino Markljev rovt, ki mu sledi sedlo Suha. Za tiste, ki ne marate preveč napora pa obstaja krožna pot čez Rožco in Golico.Vsaj enkrat v maju morate obiskati Golico, saj so travniki polni narcis. Tokrat so malce bolj pizno cvetele, saj proti vrhu šele začenjajo cveteti. Na sončni strani pa jih je ogromno.
In kaj je s tem Narcisom?
Ker je bil takorekoč "zaljubljen" v svoj odsev, ga je to stalo življena. Tako so ga bogovi spremenili v to lepo cvetlico in jo poimenovali po njem. Če obstaja še kakšna verzija, pa preverite sami.

Na planincah ...

2010-05-17T08:29:00.006+02:00

sončece sije:) Se spomnite?

Ne ravno sončen dan je bil, ko sva šla malo naokoli, po planincah pod Krnom. Kakšni lepi kraji so tod okoli.

Planina Zaprikaj spada med muzeje na prostem, za katere skrbi Fundacija "Poti miru" v Posočju.
Z avtom se peljete v Drežnico in zavijete desno proti Drežniškim ravnam. Lahko se zapeljete do drugega parkirišča, cesta pa je večino makadamska, vendar se da, počasi in ni primerna za nizke avtomobile:). Pri tabli Triglavskega narodnega parka pustite avto in se peš odpravite mimo pašnikov, ki pa niso nič kozji (če pomislite na pesem Čin Čin Drežnica:) ), ampak kravji.

Zgodovinsko je bila ta pot pomembna predvsem, ko so se ob obrambni črti nahajali italijanski in avstro-ogrski vojaki v letih od 1915-1917.

V okolici vidite luknje, kamor so padale granate. Vidne pa so tudi kaverne, in bunkerji (mulatiere). Malo naprej od Zaprikraja, greste lahko proti planini Golobar, kjer je postavljen spomenik žrtvam. Hkrati pa je veliko možnosti za raziskovanje in pohajanje.

Ko se boste vračali prot Drežnici, bodite pozorni na tablo Slap Curek. Ob tabli lahko pustite avto. Hoje do slapa je približno 30 minut. Pot je zelo lepo urejena, za to je poskrbelo TD Drežnica. Če pa boste imeli srečo, boste lahko videli tudi gamsa.

Seveda je predlog lahko tudi drugačen. Lahko vas do Planine Zaprikraj kdo pelje, vas tam pusti in vas pride iskat v Bovec. Mislim, da je pot mogoča, traja pa malo več ur:) Poskusite.

Šparglji ali beluši

2010-05-08T09:46:00.010+02:00

Domači, divji. Ni važno, samo, da so.

In ravno pravi čas je zanje. Na Primorskem so pred dnevi imeli praznik špargljev in obiskovalcem ponudili saldice iz špargljev ter druge fine dobrote.
Divji šparglji so na okus malce bolj grenki pa vendar okusni. Pa tudi nabirati jih ni težko. Najdemo jih večinoma na Primorskem.

Latinsko ime za:
Navadni špargelj = Asparagus officinalis L.
Lasasti špargelj = A. tenuifolius Lam.
Obmorksi špargelj = A. maritimus (L.) Mill.
Ostrolistni špargelj (bolj znan kot divji špargelj) = A. acutifolius. L.
Šparglje so poznali že Grki 5000 let pr.n.št., v Evropi pa so od 16. stoletja.

foto: internet

Priprava je enostavna. Pri gojenih špargljih moramo oleseneli del odrezati, lahko jih olupimo ali pa tudi ne (jaz včasih jih, včasih pa tudi ne). Pri divjih špargljih gre pa takole. Ko najdemo divje šparglje, vsakega posebej izpulimo iz zemlje. Odtrgajo se sami od sebe in do tam je tudi užiten. Malce lahko odrežemo spodnji del, ni pa nujno. Kuhamo jih približno 15 minut.

Jaz pa vam ponujam en odličen in enostaven recept.

Potrebujemo:
Šparglje (divje ali gojene - zelene)
Peresnike
Gambere
Mlado čebulo (lahko tudi por)
Kislo smetano ali smetano za kuhanje
Sol, poper
Olje
Parmezan

Priprava:
V ponev damo malo olja, in popražimo mlado čebulo ali por. Dodamo očiščene in narezane šparglje. Narežemo jih na približno 3 cm. Pokrijemo s pokrovko in na malem ognju dušimo do mehkega. Vmes damo kuhat peresnike.

K špargljem dodamo gambere in malce premešamo. Dodamo sol, poper. Pokrijemo za par minutk. Na koncu dodamo še kislo smetano ali smetano za kuhanje.
Jaz dodam tudi malo parmezana, vendar ne veliko. Pokuhamo malo.
Ko so peresniki kuhani, jih odcedimo in damo na omako iz špargljev in gamber.

Premešamo in serviramo.

Zraven ponudimo belo vino sorte zelen (po okusu).

Pa dober tek!

P.S.: Če ste opazili, ni količin:) Kuhinja je umetnost! Zato kuhajte po občutku in z veseljem.

Svinjak

2010-04-26T06:31:00.013+02:00

Taka je razlaga SSKJ.

No, jaz pa ne bom pisala o tem svinjaku, ampak o malo večjem hribu Svinjak, ki se nahaja nad bovško. Lahko pa rečem, da je za začetek hribolazne sezone res svinjski :)

Peljete se proti Vršiču, ko vas v vasi Kal-Koritnica ustavi tabla Svinjak. Na parkirišču pustite avto in že ste skoraj na vrhu. Hecam se. Še kar nekaj časa ne:)
Pot se začne že takoj vzpenjati, pelje pa vas mimo ovčjih pašnikov po gozdu. Pot je zelo lepa, predlagam pa, da greste zgodaj zjutraj, ker kasneje sonce res pripeka.

Skratka, pot je trenutno pokrita z listjem, zato previdnost ni odveč. Palice so več kot dobrodošle, kot tudi veliko tekočine.

Pot vas pelje po gozdu, vzpenja pa se ves čas. Med potjo boste opazili tudi del gozda, ki ga je pred časom zajel požar.
Ko prilezete iz gozda, vas čaka lep razgled na Bovec. Seveda še niste na cilju. Pot se iz gozda malce bolj strmo dvigne. Ker je to že malo večji visokogrski vrh, kar od spodaj sploh ne bi človek mislil, je veliko ostrih kamnov proti vrhu in možnost zdrsa.

Trenutno je malce snega še na vrhu, ampak se splača - razgled je ob lepem sončnem dnevu res lep. Pa tudi za zbiratelje žigov je poskrbljeno, saj so na novo postavili skrinjico z žigom v obliki Aljaževega stolpa.

Pot je delno zahtevna in označena, tako, da se ne morete izgubiti. Dobri hribodoci boste za pot porabili dobre dve uri, medtem, ko tisti z malo manj kondicije malce več. In, jaz predlagam, da greste malo bolj počasi, z užitkom.

In, če greste dovolj zgodaj, boste sami na vrhu, kasneje je kar precej obiskovalcev na poti.

Pa srečno!

Plevel, plevel ali zelišče

2010-04-22T17:34:00.006+02:00

Oziroma DOBRA HRANA!

Regrat seveda vsi poznate. Njegovo latinsko ime je Taraxum. Najbolj razširjen plevel, saj ga je nekje do 60 vrst. Predvsem pa najbolj poznan navadni regrat ali Taraxum officinale.

Ko se prebudi pomlad, lahko vidimo, kako se ljudje "pasemo" po travnikih in se gledamo s kravami iz oči v oči:) Že babice pa so nam znale povedati, da je zelo zdrav. Predvsem z železom. In kaj vse se da naredit iz njega:)

Odlična solata s krompirjem, česnom ali čemažem, za nekatere z ocvirki ali jajci, tudi s trobenticami.

foto: internet

Koprive so za nekatere odvečen plevel, ki zapeče, če se dotakne kože, za nas ljubitelje narave in njenih dobrot pa odlično zelišče. Poleg tega, da je seveda odlična tudi za čaj.

Odličen preliv lahko naredite za čez regrat. Kako?

Naberete vršičke kopriv (nataknite si rokavice:) ), jih operite in s paličnim mešalnikom zmiksajte. Dodajte sol, poper, bučno in olivno olje, kislo smetano. Zmiksajte in prelijte čez regrat, ki ste mu dodali čemaž in topel krompir.

foto: internet

foto: internet

Pa dober tek!

22. april - Svetovni dan Zemlje

2010-04-22T17:11:00.005+02:00

Zemlja. Dom vseh nas - živali, rastlin, ljudi. Pa jo cenimo kot dom? Do sedaj jo nismo, ampak se počasi obrača na bolje. Naj omeni, da se je pred dnevi odvila čistilna akcija Očistimo Slovenijo. In, ja, res izgleda bolj čista!

Vzemi, kar ti Zemlja ponuja, vendar pazi, da ne vzameš preveč.
Jaz sem si danes vzela regrat in koprive. foto: internet

Perlina Ustvarjalnica

2010-04-19T16:54:00.002+02:00

je moj novi blog, kjer boste našli ustvarjalne ideje, izdelke.
Hotela sem, da so spravljene na enem mestu, v velikem predalniku :)

Več najdete tukaj - Perlina ustvarjalnica = http://ustvarjalnaperla.blogspot.com/

Članki, ki sem jih objavila na tej strani, se zdaj nahajo pri "Perli":)

Pa gremo spet na hribček - Korada

2010-04-04T09:15:00.003+02:00

Če se le malo sonce pokaže, greste lahko na super izlet v Goriška Brda. Peljete se v kraj Plave in pri cerkvi pustite avto, nato pa le peš proti Koradi. Ja, saj se da skoraj tudi z avto priti gor, ampak kaj se ni lepše malo sprehodit.
Ko pridete skoraj do vrha, prečkate cesto in čez dobrih 10 minutk ste na vrhu. Tam vas čaka zavetišče na Koradi (802 m), kjer lahko spijete dober čaj, poskusite joto in druge dobre domače jedi. Ponudijo pa vam tudi domačo marmelado iz zmečkanih jabolk in pehtrana. Če se odpravite še 10 m višje pa ste na cilju. Korada namreč meri 812 m.

Pot ni zahtevna, je pa začetek poti malce neurejen. Verjetno je posledica pretekle burje, vetra in zime. Na poti se namreč najdejo veje, kamni in podrla drevesa. Lepša plat poti je pa vonj po čemažu, ki ga je na začetku poti ogromno. Zdaj veste, kje ga dobite.
Kasneje se pot razvije v lepo urejeno pot, pa tudi razgled ob sončnih dnevih mora biti enkraten, saj se vidi daleč naokoli.
Z avtom se lahko potem lahko odpeljete proti Goriškim Brdom ali pa proti Livku, ki vas pelje do Kobarida. Ne boste se izgubili, saj so odseki lepo označeni, cesta pa je tudi večji del asfaltirana.
Med vožnjo lahko opazite tudi oznake za cerkve, ki jih je tod okoli kar nekaj.

Pa srečno!

LSSF 2010

2010-03-28T20:44:00.005+02:00

Tako. Še en, četrti festival swinga s je odvil v Ljubljani. Tri dni delavnic, plesa, zabave, spoznavanja novih plesalcev in lepih trenukov. Znanje so delili Todd & Nina, Peter & Mia, Frida & Sakarias ter naša Dragana & Gašper.
Nastopili so tudi naši plesalci swinga, med drugim tudi plesna skupina Besne gliste. Če boste vtipkali v YouTube Lssf 2010, boste našli veliko posnetkov. Jaz vam prilagam enega besnega:)

Več o samem festivalu pa tukaj.

Izlet na Sabotin - park miru

2010-03-14T17:30:00.015+01:00

Sobota. Krasen dan za izlet.

Po jutranji kavici naju je pot zanesla na Sabotin. Krasen vrh, ki ima veliko naravoslovnih in zgodovinskih zanimivosti.

Naravoslovne zanimivosti:
Glede na to, da vrh Sabotina šteje samo 609 metrov nadmorske višine, najdemo tu rastline (tudi redka vrsta orhideje, ki pa je žal na rdečem seznamu ogroženih vrst) iz alpskega in sredozemskega sveta. Tudi kakšen modras in beloglavi jastreb se najde.

Zgodovinske znamenitosti:
Sabotin je bil pomemben v bojih Soške fronte. Prepreden je s kavernami in rovi, ki so varovali vojake. Po samem grebenu teče tudi državna meja med Italijo in Slovenijo, ki pa ima zdaj vlogo povezovanja in je simbol miru.

Sabotin je kraj, kjer lahko z vrha opazujete večno elegantno Sočo, ki se vije v dolini. Poslušate lahko ples vetrea in lovite žarke sonca. Hkrati pa ni treba, da se vam kam mudi, kljub temu, da ste lahko na vrhu že slabi uri. Pogledate si lahko še ostanke cerkve Sv. Valentina, na drugem koncu grebena pa skočite na ogled muzeja in dobro joto.

In ja, pripročam za sobotni ali nedeljski izlet. Le dobre čevlje, toplo obleko (ponavadi piha) in topel čaj. Pa ne pozabite na fotoaparat! Razgled zna biti ob lepih sončnih dnevih, brez nizke oblačnosti seveda, zelo veličasten!

SwingOpis je praznoval 1. rojstni dan

2010-03-12T08:17:00.000+01:00

Pred enim letom smo začeli pisati blog SwingOpis. Natančneje, spletni časopis, ki je povezan s swingom. Razne kolumne, dogodki, tečaji in še kaj bi se našlo. Veliko se je nabralo v enem letu. Najbolj me veseli, da je bil odziv pozitiven. Se pa vsekakor najde kak, ki ima vedno kaj proti, kajne.

Za swingoljube sva z Anjo pripravili rojstni dan, s torto seveda. Malo dobre organizacije in že je zabava tu. Poglejte si filmček, da boste videli, kako luštno je bilo.
Drugo leto ste vabljeni!

Ples kot užitek ali kot terapija?

2010-03-02T16:36:00.005+01:00

Ste se kdaj vprašali zakaj plešete? Ste bili kdaj slabe volje in ste šli s prijatelji ven pa ste na koncu vsi plesali ob dobri glasbi? Na koncu ste bili srečni, zadovoljni in oh in sploh veseli. Ja, to je ples. Ples je vse, kar ste in kar niste.
Ko imate slab dan in se vam ne ljubi nikamor, se na koncu le odločite in greste. Na tečaju veliko smeha, prijatelji, dobra družba in glasba. Vse to vas naredi srečnega. In, ja s plesom se da zdraviti. Terapevtsko. Zakaj pa ne. Ples je užitek in je terapija. Iz slabega vedno naredi dobro. Iz slabega dneva, vedno naredi dobrega. Zraven tega spada tudi gibanje. Gibanje pa je tisto, ki nam da občutek dobrega počutja, zdravega duha in energije.

Kadar se vozim ali hodim, vedno poslušam glasbo. Brez tega ne gre in moj dan je skoraj pokvarjen, če na mp3-ju zmanjka baterije:) Na avtobusu, vlaku noge vedno migajo, kaj šele prsti. Ljudje si pa mislijo, da sem nora. No, tudi temu lahko rečem ples.
Ko hodim po ulici ob dobrem komadu skoraj zaplešem. Si predstavljate, da naredim kak smešen korak. Na začetku bi me gledali čudno, potem bi šli naprej.

Ples je v nas. Priznajte si.

Ali ne bi bilo lepo, da bi za en dan vsi plesali po ulicah, v trgovinah, povsod. Svet bi bil nasmejan, sproščen in vesel.

Pojdite plesat in si dajte duška! Ne odlašajte na jutri. Jutri boste šli kolesarit.

Ples vedno da in nikoli ne vzame.Vzame kvečjemu kakšno kalorijo in kapljo potu.

foto: internet

Končno, pomlad!

2010-02-27T21:09:00.007+01:00

Bil je že čas po dolgi zimi!

Danes je bil idealen dan. Jasnina na nebu, sonček tudi. In sva šla. Na hribček:) Mengore se mu reče. Nad Volčami pri Tominu. Kratka romarska pote, kjer te že ob vznožju čakajo lesene palice. Pot idealna za jutranjo telovadbo. Sicer je bila najprej megla, ampak na vrhu pa sonček in lep razgled. Pa nobene žive duše!

Mengore so v bistvu muzej na prostem pod okriljem Fundacije "Poti miru v Posočju." Ob poti te spremljajo kaverne. Več si lahko preberete na spletni strani Fundacije.

Naslednjič pa na drugega ...

Bananin zavitek

2010-02-26T20:29:00.006+01:00

Sliši se dobro in novo:)

Kaj potrebujemo?
250 g skute
1-2 banani
1 zavitek listnatega testa
pest indijskih oreščkov
sladkor
cimet
malo medu

Potek je pa čisto enostaven: testo zvaljamo, vse sestavine zmešamo (oreščke kar zdrobimo ali seseklajmo - ne prevč drobno) in namažemo po testu.

Priporočam, da testo mlao preluknjate z vilicami preden namažete. Ko ga zvijete, ga še malo preluknjate in premažete z mlekom (namesto jajc).

Pečete na 200°C približno 25 minut.

Pa dober tek! P.S.: V kolikor vam ostane nekaj mase, jo lahko zmrznete.

foto: internet

Dobrodelni koncert KAPLJA ČEZ ROB

2010-02-26T12:32:00.003+01:00

11. marca 2010 bo oder pri Rdeči ostrigi prizorišče dobrodelnega koncerta v okviru akcije sLOVEnia for AFRICA. S to akcijo bi radi opozorili širšo javnost na problem privatizacije vode in hkrati zbrali nekaj sredstev za izgradnjo vodnjaka v Afriki.

V ta namen bo šel tudi CELOTNI IZKUPIČEK od vstopnine, ki bo znašala 5€

DOBER ŽUR, Z DOBRO GLASBO IN ŠE BOLJŠIM NAMENOM!!!!!

Nastopajoči se odpovedujejo honorarju ... Več pa si lahko preberet TUKAJ .

VABLJENI!

Oblikovanje letakov

2010-02-26T08:32:00.006+01:00

Ker sva z Anjo začeli lani s Studiem Dansa in si seveda ne moreva še privoščit THE best oblikovalca, sem se sama malo lotila tega. Najprej v Corel Drawju, potem pa še v Adobu. Kar je nastalo, se mi zdi, da je kar super za začetek. Sploh, če začneš sam, brez kakršnih koli osnov in prebranih knjig, kaj šele znanja, za kaj se kakšna stvar potrebuje. Seveda pa hvala Marcelu, ker me je pri enem od teh letakov tako vztrajno poslušal in mi svetoval kako in kaj!

Prilagam nekaj letakov, ki so bili uporabljeni v namene Studia Dansa in SwingOpisa.

Brez planiranja... od zdaj naprej!

2010-02-26T08:10:00.005+01:00

Danes sem prejela klic, klic, ki seveda lahko spremeni plane. No, vsaj za nekaj časa.

Torej, zakaj bi človek nekaj planiral, če se lahko v hipu spremeni. Seveda je vse odvisno od mene!
Sicer pa moram priznati, da je to leto nekam dobro leto. Vsaj začetek:) So vmes majhne luknjice, ki bi bilo bolje, da jih ne bi bilo. Samo morajo biti, da malo adrenalin skače gor in dol.

Skratka, planiranje. Da ali ne? Odvisno, kaj planiraš. Če planiraš potovanje, potem tale sprememba lahko spremeni zadevo in jo prestavi za nekaj časa. Za drugo stvar pa je morda dobra, saj se lahko dokonča eno stvar, ki jo je potrebno dokončati in je odvisna od financ. In ne bom preveč filozofirala!

Torej, spremembe so dobre in dobrodošle. Tako kot kakšna kapljica dežja po suši! In bom malo načrtovala. Šla bom s sloganom "Go with the flow"! V zasebnem življenji, pustimo poslovnega. Tam moraš malo načrtovati :)

foto: internet

Pa srečno!

Pustek hrustek

2010-02-16T13:36:00.004+01:00

Pust hrust ne more biti, ker maškar skorajda ni, ali pa jih sploh ni! Kaj je zdaj to? Ali se res nobenemu več ne da it v maškare? Nočete biti vsaj za en dan nekaj drugega? Hm...vsaj en dan?

Danes je pustek hrustek, jaz grem v maškare. Ne povem, kaj bom :) Bom pa definitivno kak krof pojedla.

Pa še za zanimivost:
HROŠTOLE / KROŠTOLE / HROŠTULE (FLANCATI)
Hroštule (iz italijanske besede crostoli) so ocvrto in krhko pecivo oziroma sladica. Beseda izvira iz latinske besede »crusta«, kar pomeni skorja, hrustljava skorjica, »crostolar« pa hrustati. Nekoč so jih gospodinje cvrle za razne priložnosti, praznike, dogodke in seveda za pust. Obstaja več različnih receptov, nekateri so z jajci, drugi brez, eni so jih pripravljali z vinom, drugi z žganjem (trapo) itd. Vsaka gospodinja jih je priredila malo po svoje, običajno s tistimi sestavinami, ki jih je imela doma.

Hroštule so bile na mizi za večje praznike, tako cerkvene (npr. opasilo), kot druge (npr. pust), pa tudi za osebne in posebne priložnosti. Kot že rečeno, za hroštule poznamo več receptov.
Vir

Po bovško pa flancate imenujejo Štraube.

Torej, brž v maškare in po krape (po bovško) in hroštole!

Še en prijetno izpeljan projekt...

2010-02-04T17:43:00.005+01:00

... lahko bi rekla tudi uspešen.

Na željo plesalcev in ljubiteljev swinga, sva z Anjo znova pripravili Big Apple. Tokrat v Ljubljani. Kljub snežinkam, so jabolčki postali zreli in svoje znanje nato pokazali na torkovem swing večeru. Že velik uspeh je, da imaš dovolj poguma, da se odpraviš na sredino plesišča in pokažeš svoje mojstrske korake.

Slike najdete v galeriji Studia Danse, filmček bo pa tudi kmalu na spletu ... Obljubim.
Za pokušino pa tale...
Če vas zanima kaj Big apple točno je in od kod izvira ... pa tukaj.

Vas zanima kako se pleše Big Apple?
Tako ga plešemo mi ...

Tako so ga včasih ...

Dolgo nisem nič napisala...

2010-01-25T21:04:00.003+01:00

...ker sem hotela nov blog in novo stran:) pa je zmanjkalo časa za oboje. Čeprav sem nekaj delala na tem, ampak že nekaj mesecev nič ni iz mene. Se zgodi. Obljubim, da bom letos bolj pridna.

Kaj sem ustvarjala si lahko pogledate TUKAJ. Je nekaj malega več vsebine kot tukaj. Malo boljše funkcije imajo kot tale blogger, ampak nič zato. Bom tukaj poskusila malo bolj prilagoditi, če se bo dalo.
Torej...poglejte si, kaj naj drugega rečem:)

Kmalu bo pomlad...

2010-01-23T21:09:00.002+01:00

...in čas za nabiranje zelišč...ČEMAŽ...njami...
Lani sem ga toliko nabrala, da sem ga lepo shranila:)

Opereš, narežeš, in z olivnim oljem lepo shraniš v steklene kozarčke. Potem pa lepo dodajaš jedem ali pa kar samo čez pašto, namesto pesta. ODLIČNO!

Pri nabiranju pa previdno, saj so listi podobni šmarnici!

Spomini na poletje in ples:))

2010-01-23T20:36:00.001+01:00

Slika pove vse:)

Swing in kavica v Planici

2009-09-26T19:44:00.000+02:00

Naša swing turneja se je tokrat premaknila na Gorenjsko. V Kranjsko Goro. Po lepi in prevroči preplesani noči, smo se punce odločile, da gremo kar v šotor spat. Odlično za začetek poletne sezone in privajanje na julijske swing delavnice na Švedskem. Komaj čakam.Po pospravljanju šotorov smo seodločile za kofetkanje v Planici...In...kakšno je mnenje?

Imamo nekaj, kar nekatere države (recimo sosednja Hrvaška nima), pa ne znamo lepo izkoristit in ohranit tega. Koliko denarja in sredstev EU se je že nabralo za prenovo naše Planice? Veliko. In kam je šel ta denar? Še vedno razpada. Neverjetno je, da mož pobira tudi prakirnino, pa četudi greš samo do Centra obšolskih dejavnosti. Kakšen nateg. Zakaj pobira, če se zadeva nikamor ne premakne. Še danes mi to ne gre v glavo. Kakšen je učinek ohranjati naravo, če plačaš parkirnino in se potem lahko naprej odpraviš z avtom. No, saj je tudi v Logarski dolini tako, ampak tam je vsaj urejeno. Če zbere države nekaj brezposelnih, jim plača, veste kako lepo in hitro bi to bilo urejeno. Saj denar in sredstva so, pa jih verjetno raje porabijo za kaj drugega kot za nekaj lepo iztržljivega. "Ponosa vredna Planica" bo verjetno čakala in čakala še dolgo časa, dokler ne pride kak tujec in pokupi naše lepe zelene in gorate oaze, pa se bomo spet repenčili. Tako to je!

Malo kolesarjenja ne škodi

2009-08-20T19:53:00.001+02:00

Res lep sončen majski dan. Kljub temu, da se moram malo učiti, sem si vzela uro časa in se usedla na kolo. Seveda brez fotoaparata tokrat ni šlo. Vožnja s kolesom ob Soči je res prijetna. Sploh, če je to bolj zjutraj. Čebele, ptiči, ivanjščice, sveže pokošena trava in sonce, kaj je lepšega...

Slikce sledijo ...

Ali se še spomnite?

Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
Tvoj tek je živ in je legak
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si, kot spev krepak
planinske je mladine —
krasna si, hči planin!
Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zelenomodre:
temna zelen planinskih trav
in vedra višnjevost višav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba,
na rosah zelenih gora
lepoto to si pila —
krasna si, hči planin!
Ti meni si predraga znanka!
Ko z gorskih prišumiš dobrav,
od doma se mi zdiš poslanka,
nesoča mnog mi ljub pozdrav —
Bog sprimi te tu sred planjav!...
Kako glasno, ljubo šumljaš,
kako čvrsto, krepko skakljaš,
ko sred gora še pot imaš!
A ko prideš na ravnine,
zakaj te živa radost mine?
Kaj trudno lezeš in počasi,
zakaj so tožni tvoji glasi?
Težko se ločiš od hribov,
zibelke tvojega valovja?
Mar veš, da tečeš tik grobov,
grobov slovenskega domovja?
Obojno bol pač tu trpiš,
V tej boli tožna in počasna,
ogromna solza se mi zdiš,
a še kot solza - krasna!
Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti!
Pa oh, siroti tebi žuga
vihar grozán, vihar strašán;
prihrumel z gorkega bo juga,
divjal čez plodno bo ravan,
ki tvoja jo napaja struga —
gorjé, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo oblok,
krog tebe pa svinčena toča
in dež krvav in solz potok
in blisk in grom — oh, bitva vroča!
Tod sekla bridka bodo jekla,
in ti mi boš krvava tekla:
kri naša te pojila bo,
sovražna te kalila bo!
Takrat se spomni, bistra Soča,
kar gorko ti srce naroča:
Kar bode shranjenih voda
v oblakih tvojega neba,
kar vode v tvojih bo planinah,
kar bode v cvetnih je ravninah,
tačas pridrvi vse na dan,
narasti, vzkipi v tok strašán!
Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita čez branove stopi,
ter tujce, zemlje lačne, vtopi
Na dno razpenjenih valov!

(Simon Gregorčič)

Flora 2003

2009-08-15T20:04:00.001+02:00

Malo sem brskala po starih albumih in spominu, kaj vse imam poslikano s starim fotoaparatom. In sem našla te slike iz Celja. Iz tekmovanja floristov in floristk. Zanimivo. Pogledati nazaj.

Sem imela željo enkrat biti na tem tekmovanju. In sem se odločila, da grem. Vem, da imam ustvarjalno žilico, zato je to še toliko bolj zanimivo. Pred tekomvanjem sem nekajkrat izvedla tole mojstrovino, generalka je bila pa kar na tekmovanju.

Sem se pa delala norca, da bom šla spet v Benetke (to je bila namreč nagrada), kljub temu, da sem takrat 14 dni nazaj bila tam. In smo se samo smejali.

In kaj sem ustvarila na temo Velike noči? Tale Navihan aranžma, ki je na koncu dobil, zaradi razbitih jajc, drugo ime.

Dodala sem tudi sliki drugega in tretjega mesta.

Dekoracija torte 1

2009-07-14T20:01:00.000+02:00

Pipi in Melkijad

2009-07-14T19:59:00.000+02:00

Bolek in Lolek

2009-07-14T19:58:00.000+02:00

Kako je palček smuk rešil potopljeni mesec

2009-07-14T19:55:00.000+02:00

Za osvežitev spomina :)

SwingOpis

2009-04-16T12:42:00.005+02:00

Vse se je začelo v šali.
Z Anjo sva se na kavi poleti pogovarjali malo o naši swing sceni in prišli do lepih zaključkov. Letos sva se zopet dobili. No, pa ne da se prej nisva nič, kajne. In je padla je ideja. Narediva Swing turnejo. Ja, zakaj pa ne! In sva se lotili. Zaenkrat kaže dobro. Bi se pridružil/a? Pokukaj in poglej, kje se bomo ustavili.

Hm...Tattoo..Da ali Ne?

2009-04-04T18:17:00.024+02:00

Že dolgo časa razmišljam o tattoo-ju. Ideja je, samo poguma še ni. No, tudi ideja se na čase spreminja. Na tv-ju je oddaja (ameriška seveda) o izdelavi tattoo-jev. Všečna oddaja, ki govori o tem, kako se ljudje odločajo za tattoo.

Malo zgodovine:

Kako zbrati pogum, pa ne vem od česa je odvisno. Bolj, ko gledam tole slikco, bolj se sprašujem, koliko boli.

Sicer pa menim, če je v studiu vse ok, potem ne more biti nič slabega...

Ko bom imela svojega, vam ga pokažem...če se le opogumim.

Pa še o tem...kako se začne...

foto: internet

Pust 2009

2009-02-25T19:43:00.007+01:00

Kot sem obljubila...slikce letošnjega pusta hrusta. Ni jih veliko, ker smo bolj plesali, pa vendar:)

Tu smo uporabili sprej za frizuro

Za masko: siva, bela in črna barva, za ustnice tudi rdeča.

Namesto ušes lahko naredimo dva čopa na vrhu glavo in malo skuštramo.

Art, če temu lahko rečem tako

2009-02-18T07:51:00.013+01:00

Na spletu sem našla eno stran, kjer s svojo fotografijo postaneš zvezda:) Pojaviš se lahko na plakatih ob cesti, na jambo plakatu, na denarju, na majicah...pa še kje. Vse, kar moraš storiti je, da svojo sliko zmanjšaš na zahtevano velikost in se lahko začneš igrat. Vsaka slika pa tudi ni dobra. Paziti je treba, da ni preveč iz profila, da preveč obrnejna na drugo stran, kot to zahteva predloga
In, ko sem v nekaj minutah postala "slavna", je nastalo to:

SRI LANKA - Different world and land like no other...

2009-01-23T00:15:00.159+01:00

Po petih letih je bil že čas, da se kam odpravim. Bil je plan, da greva v Izrael. Bil je plan, da greva v Indijo ali Indonezijo. Na koncu je padla kocka. Greva na Šri Lanko. Ok, pa greva.
In tako se je začelo. Julija sva rezervirala letalsko karto pri Qatar airways. Zakaj pišem, s katero družbo sva letela? vse ima nek smisel. Boste že prebrali. Odštevanje se še ni začelo, je pa bilo še 6 mesecev do odhoda. Kje je še to! "Daleč!" si mislim. Pa je res?

Ljubljana, dan pred odhodom
Potrebno je bilo spakirat za en mesec. "Kaj boš pa spakirala? Veš kolk stvari rabš za sabo?" je rekla cimra. "Ma ja! Par majic, dvoje hlače, nogavice, kopalke, gel za tuširanje, sončna krema, ostala nujna osnovna kozmetika, lekadol, aspirin, tablete proti driski, hanzaplast pa glavnik. Aja, pa sončna očala:)" to je pa več ali manj vse. Ne rabiš več, ker lahko tam opereš. In sem začela pakirat. Je bilo kar hitro. Pa ne pozabi fotoaparata, denarja in potnega lista:).

Ljubljana - Frankfurt, dan odhoda
Še isti dan sem šla z ruzakom in s fotoaparatom v službo, potem pa direkt na vlak v Kranj. Na domače kosilo (ki bi lahko bilo zadnje). Imam pač več sreče kot pameti. Boste že prebrali zakaj. Potem pa sva šla z Urošem na Brnik. Pardon. Na letališče Jožeta Pučnika. Še vedno mislim, da bi se le to moralo imenovati po Edvardu Rusijanu. Žal nimam nobenega vpliva na to. Skoraj sva zamudila avion, ker smo se seveda še poslavljali.
Check in. O je bilo fajn. Misli so bile že skoraj tam, a cilj je bil še zelo daleč. Samo takrat nisva vedela. Plan je bil bil, da bova naslednji dan že na cilju.
Vkrcanje na letalo in mali Adriin avionček odleti proti Frankfurtu.
Frankfurtsko letališče mi ni všeč. Preveliko, malo potrebuješ, da ugotoviš na kateri gate moraš. Ampak je šlo.
In poglej ga zlomka. Našla sem trgovino Body shop. Jupi. Same super stvari. Prvič sem ga našla v Londonu. In od takrat, če se le da in je prilika, uporabljam te stvari.
Končno se ob 22.40 nekako odlepimo od tal:) Ja za 20 minut. jaz lepo že zaspim, ko mi Uroš reče, da bomo pristali. "A že? To je bilo pa hitro." Ja, nazaj frankfurtsko letališče. Zaradi tehničnih težav. Okoli nas trije gasilski avtomobili, rešilci, avtobusi. Vsi smo se gledali, stevardese niso nič rekle. Edino, kar je rekel pilot je bilo: "Everything is under control." Ok, miško, če ti tako praviš.

Po 20 minutah v avionu smo se še vedno gledali, ko le rečejo, da nas bodo spravili v hotel. Pa smo čakali še dve uri na letališču svojo prtljago in šli v hotel. Povedali smo nam, da bomo naslednji dan izvedeli, kdaj letimo naprej. Ob 12h pa je bil check out iz hotela. Končno pride mož iz Qatar airlines-a z novicamo o letih. "Nič lepšega" kot to, da ti pove, da imaš avion ob isti uri kot je bil. Pa sva "bluzila" po letališču več kot 10 ur. Izpuščanje kerozina, kot smo kasneje izvedeli od pilota, ki je bil na istem avtobusu do letališča, je bilo očitno dobro namerno, da sem skočila v Body shop po dobrote:). Seveda so mi prišle prav:)

Na letališču sva malo raziskovala, pregledala vse trgovine, lokale. Začela pa sva tudi najino tradicionalno tekmo v remiju. Preden je bil check in sem skočila iskat nekaj za pod zob. Našla sem kebab. Glede na to, da ne jem mesa, sem ga vseeno z veseljem pojedla. Kdo ve, kdaj bom jedla naslednjič:)
Po užitni večrji, sva se res pravočasno postavila v vrsto za check in, saj je nato nastala pol kilometra dolga kolona. Na listi sta bila dva leta za Doho. Čakala sva dve uri v vrsti, a se je splačalo, čeprav sva izgubila en dan.
O tem, da sva na avionu za najinima sedežema imela enega zelo tečnega in jokajočega otroka, ne bom govorila, ker me še zdaj glava boli, ko se spomnim:).

Doha
No, arabska letališča so lepo urejena in moderna. Tu je šlo kar hitro, zato ne bom izgubljala besed.

Colombo, Šri Lanka
Končno! Pristali smo! Po njihovem času ob 16. uri, po naši ob 10. dopoldne. Pa. gremo dogodivščini naproti.
Poiskati je bilo treba prevoz, do najinega začetnega izhodišča. Prej sva zmenjala denar. 1 € je približno 150 rupij. Recimo na okroglo, da se lažje računa.

Z avtobusom sva se odpeljala do železniške postaje. Čakala naju je še 12 - urna vožnja do Badulle. Karta je stala samo 200 rupij za oba:). Badulla pa je od Colomba oddaljena približno 150 km.
Vlak je bil...uf, da se spomnim. Fajn sedeži za prve 3 ure, ne pa za 12 ur. Riti sploh nisem več čutila, pa imam dobro obloženo.
Čez dan še gre, ampak ponoči, ko nisi spla že 3 dni, je pa tako tako. Vmes so nas prečekirala vojska. Pa poglejmo vaše ruzake, če je slučajno kakšna bomba.

Badulla
Najino prenočišče sva kar hitro našla. Za 850 rupij za oba. Postelja in kopalnica z mrzlo vodo. Lokacija: Hotel Eagle nest. Solidno in čisto. V samem centru majhnega mesteca. Zame vas. Razpakirava se in se po 4 dneh preoblečeva ter stuširava. Paše, čeprav je voda ledeno mrzla.

Odločiva se, da greva malo naokoli pogledat. Edina turista v vasi. "Obdelala" sva jo v enem dnevu. Izpustila sva slapove, ker jih je tu kar nekaj. Sva pa vseeno imela hudo dober dan, glede na to, kako seje začelo.

Greva na kosilo. Curry & rice. Pekoče. P.E.K.O.Č.E! Veliko riža, 3 vrste zelenjavnega curry-ja. Zraven nama mož prinese še 2 ocvrti sardelci, 2 kuhani jajci. Okusno. Ja, če je človek lačen, vse poje. Stran pa tudi ne bomo metali. Prinese še banane. Mmm, veliko bolj okusne, kot tu pri nas. Samo škoda, ker niso šle v želodec. Po obilnem kosilu sledi, počitek. O, kako šele to paše. Samo ti dve uri sta se raztegnili na štiri ure. Vročina je mimo in spet jo mahneva naokoli.
Ogled templjev in tržnice. Sliši se zanimivo.

V templju Kataragama de Vale sva prišla ravno na obred. Menda je bil ta dan dober da na za Krišno. Vsaj tako je rekel gospod, ki je navezal stik z nama. Prijazen. Stojiva bolj ob strani in opazujeva. Res so zanimivi. Do naju stopi Brahma - duhovnik - in nama dovoli fotgrafirati. Še sam poprime za mojega Nikona D80 in poslika. Kajpak, ko je v roki pomoje prvič držal tako mašino. Čisto je bil navdušen.
Narediva nekaj fotk, Brahma pa naju popelje na vrh templja. Ravno so ga obnavljali. Iz sosednje sobe so se pojavili fantički in vsi so se hoteli slikati. Pa smo se. Malo sramežljivi so bili. Pa sem jim rekla, če se gredo slikati. In so se. Ko je slikanja konec, so se veselo hihitali in odhiteli. V slovo sem jim dala liči, ki sva ga malo prej dobila od prijaznega starejšega gospoda. Z njim sva malo klepetala, in na najino presenečenje je celo povprašala po Titu. Kako se počuti. Žal sva ga razočarala, saj ga že 29 let ni med nami:)
V templju ostaneva še malo, potem pa zavijeva na tržnico. Mmm, koliko zelenjave, sadja. Pisano, vendar ne dovolj pisano kot v Indiji. Kupiva ananas in mango, da bova zvečer pojedla za večerjo. Kasneje proti večeru se odpraviva nazaj v mesto, na en mali večerni sprehod. Ponavadi se zvečer tudi kaj dogaja. Ustaviva se pri templju in pokukava noter. U, nekaj se dogaja. Nadaljevanje od popoldneva. Vstopiva. Opazujeva. Na koncu vsem obiskovalcem dajo tiste rdeče pike na čelo. Ha, tudi midva sva jih dobila. In, ko je bilo vsega skoraj konec, sva hotela nazaj v hotel. Pa so naju ustavili, da nama dajo nekaj hrane, ki jo ponavadi delijo domačinom. Nisva hotela vzeti, a so vztrajali. No, prav. Dodatek k večerji. Nekaj sladkega riža, zelenjavne kroglice in še nekaj dobrot, za katere sploh ne vem kako se imenujejo.
Zahvaliva se in greva po pivo. Večerjo pa itak že imava.

Ella
Hrana je res poceni. 1, 5 litra coca cole je 1 €. Če so pošteni, če pa niso stane malo več, zaradi tega, ker je bila v hladilniku:). Danes sva jedla malo več kot za 2 €, vključena pa je bila tudi sladica.
Nekakšen jogurt.
Ella je prava mala zelena vasica. Veliko zelenja, veliko hribčkov za okoli hoditi. Lušno, mirno, prijazni ljudje.
Ko sva se pripeljala z avtobusom, sva skoraj ostala na njem. Vendar nama je s pomočjo domačinov le uspelo stopiti dol. Ja tako je, če so avtobusi preveč natrpani. Takoj zraven postaje je čakal nek anglež. Kar tako sva ga vprašala, če morda pozna kak guest house. In glej ga zlomka, predlagal nama je en luštkan plac na hribčku.
Hill top guest house. Razgled lep, soba s kopalnico in toplo vodo (luksuz) za 1000 rupij na noč. Odlično. Tu sva imela tudi sostanovalce. Mali gekoni. Luštkani, plašni, samo ponoči se malo oglašajo. Nič zato:)
Tu sva si ogledala Little Adam's Peak, Ella Rock, slapove, tovarno čaja, Dowa temple.

Little Adam's Peak
Mimo čajnih plantaž se dvigneš na hribček.
Temu sva rekla, da gre za trening za pravi Adam's Peak. Tu sva imela malo bolj slabo vreme. Malo dežja, malo bolj hladno. Srečevala sva delavce in obiralke čaja. Male fantičke, ki te žicajo za denar za "šolo" in za bonbone. Pa kakšen svinčnik za šolo tudi ni odveč.

Ella Rock
Zgodaj zjutraj se splača štartati proti Ella Rock. Ker ni ceste, se pot vije po železniški progi. Najprej malo čudno, na koncu pa prav zanimivo.

Na poti sva srečala šolarje, delavce, obiralke čaje in ostale domačine. Približno dve urci sva potrebovala do cilja.
Ko sva že mislila, da sva na pravi poti, naju ustavi gospod in nama pove, da morava po drugi poti. No, pa naju potem kar peljal naprej. In tako je bilo najbolje. Zakaj? Naše nogice so bile kar obiskane:) S strani pijavk. Fuj. Če ne bi mož povedal, da so, sploh ne bi vedela, da so tam. In prav lepo mi je še cel dan tekla kri.
Za nagrado dobiš lep razgled. Čudovit razgled. Brez besed. Slike dovolj povedo. Odpravimo se nazaj v dolino, možu dava 200 rupij. Malo je bil razočaran, ampak je bil potemzaodovljen, da je sploh kaj dobil. Ponavadi, vedno, pričakujejo nekaj denarja v zameno.
Zapaše nama pivo. Kje pa ga imajo? Nikjer trgovinice z alkoholom. Malo povprašava, iščeva, a na koncu le najdeva. Lokal z zatemenjenimi okni. Itak. Stopiva noter. Jaz edina punca. Malo čudno in hkrati radovedno me pogledajo ter se nasmehnejo. Vsedeva se in naročiva pivo. Carlsberga Sepcial Brew, 625 ml, 8,8 promila alkohola za 180 rupij. Malo več kot evro. Zavijeva še na kavo. Nescafe. Dobro je. Ja, lahko bi pila čaj. Saj sem ga in je odličen. Z natakarjem klepetamo več kot dve uri. Nato pa z Urošem zaigrata še eno partijo igre (pozabila, kako se imenuje).
Potem greva nekaj pojest in v "najin domek". Spotoma kupiva še mango in banane. Zvečer greva še na eno pivce in na večerjo. Egg Hoppers. Ko sem to zagledala, sem se spomnila na Lindy Hopperse:). Kokosova palačinka, vmes pa jajce. Dobro in nasitno:) Ravno prav za večerjo. Ja vem, ni ne vem kaj zdravo, ampak who cares. Sem na dopustu!
Naslednji dan sva hotela it naprej. Zjutraj sva srečala dva slovenca. Po pogovoru sva sklenila, da ostaneva še en dan. Morala bi iti v Nuwaro Elio, vendar menda ni zanimiva. Ja, pa res ni bila.
Tako smo skupaj šli na ogled slapov. Lepi in obiskani so. In kot vedno me je spremljal kuža. Na poti nazaj v Ello nas ustavi policaj. Voznik tuk-tuka plača kazen 500 rupij. Ravno toliko kot je zaslužil z nami. Kazen pa smo plačali zaradi tega, ker je sopotnica sedela pri vozniku. Ja, tuk-tuk je ponavadi za dva ali tri. Mi smo bili štirje. Smola. Nič, pa se dogovorimo, da gremo za 500 rupij še na ogled tovarne čaja.

Zanimivo je tole pridelovanje čaja. Spet nekaj novega. Pridelava čaja sploh ni tako zakomplicirana. Čisto preprosto. Na hitro razložim: Najprej to. A veste, da je zeleni in črni čaj ena in ista rastlina? Jap, res je. Razlika je le v postopku.
Liste, ki jih oberejo naložijo na trak, kjer jih sušijo in ročno obračajo. Obirajo pa se samo mladi lističi. Listke nato presortirajo na različne velikosti (majhne, velike). Nato jih zdrobijo. Pustijo jih dve uri, da fermentirajo. Dlje, ko se fermentira, bolj so listki črni in bolj je močan črni čaj. Zeleni čaj ni fermentiran, zato niti ni tako močan. Naslednji stroj potem sortira zdrobljene listke na šest razližnih velikosti. Tri velikost so zelo kakovostne in se uporabljajo za izvoz. Zelo drobno zmleti listi se uporabljajo za filter vrečke in niso kakovostni. Le tega ponavadi ne izvažajo. Na koncu pa stroj opravi še ločevanje rjavih in črnih delcev. To pomeni, da stroj, ki ima senzor, loči stebelca rjave barve in listke črne barve. Stebelca nato uporabijo kot kompostno gnojilo. Skratka, nič ne vržejo stran. Enostavno, kajne. Zelo pa so ponosni tudi na stroj, ki ima več kot 100 let.:)
Ko smo prišli nazaj, smo si privoščili kosilo in odšli na sprehod. Ker je bilo sonce, smo šli tako na easy na Little Adam's Peak. Ko je sonce, je čudovit razgled!

In, ker je bil predbožčni večer, smo se ga malo napili. Debata je tekla kot po maslu. Bili pa smo seveda v lokalu, kjer ženske domačinke sploh ne hodijo. Tako sva bili midve kar zanimivi. Pivo, Arack in debata z domačini. Enkratno. Večer smo zaključili v guest housu pod božičnim dreveščkom, ki so ga za nas turiste pripravili gostitelji. Lepo.

Adam's Peak
Ker sva en dan podaljšala v Elli, sva se naslednji dan, na Božič, kar hitro odpravila proti drugi destinaciji. Greva na Adam's Peak. Na železniški postaji v Elli sva čakala eno uro, vlak je imel namreč zamudo. po dolgi debati in zniževanju cene za taksi, sva taksista le prepiračava, da nama zniža ceno. Denarja nisva ravno privarčevala, sva pa dobila na času. Če bi čakala vlak, bi prišla ob 8-ih zvečer. Hm, če bi. No, tako pa sva bila že ob 13-h že na cilju. Vmes smo se ustavili v Nuwara Elii, ki jo z vlakom ne bi videla. Še en tempelj.

Tukaj sva šla potem z avtobusom iz Hattona skoraj do najine sobice. Green house. Z malo pogajalske tehnike znižava ceno na 650 rupij. Dodatno sva dobila še večerjo in zajtrk. Seveda pa sva za to ceno dobila tudi mir in lep razgled.
Na Adam's Peak sva štartala ob 2.30 uri zjutraj. Ponoči, ja. Tema. Če bi mi kdo rekel, d agrem doma ob tej uri v hribe, bi se začela smejati. Tu pa je čisto druga zgodba. To paše zraven. V paketu je:) Vsekakor pa je bilo dobro, da sva šla ponoči. Če bi videla, kako ogromna je gora in kako daleč je, ne vem če bi šla. Malo manj kot Krn je vsioka. Vse lepo in prav. Vendar je do tja 5200 stopnic! Uf, je šlo bolj počasi, ampak je šlo.
Sončni vzhod je bil lep, ne more pa se kosati s tistim na SInaju. Res ne. Tudi ljudi več kot preveč. Hodijo kot ovce en čez drugega. Rečeno je, da se do vrha hodi 4 ure. Jaz sem potrebovala 2 uri in pol. Solidno. Proti vrhu se res konkretno vzpneš. Med potjo te spremljajo postojanke s hrano in pijačo.
Na vrh sva prišla tam okoli 4.30 ure. Na koncu se splača počakati, da se vsi vrnejo po vzhodu nazaj dol. Potem se lahko malo razgledaš, na drugi strani gore pa lahko vidiš senco Adam's Peaka v obliki trikotnika.
Vendar pot navzgor le ni tako naporna. Naporna je pot navzdol, saj stopnice res niso narejeno tako natančno kot pri nas. Pa zelo strmo je in še noge se ti začnejo tresti.

Po vrnitvi v Green House naju je čakal zajtrk. Poln eneregije. Potem pa nazaj spat. Zdaj zgleda, kot da sva samo jedla spala. Ja no, malo sva, vendar niti ne toliko kot se sliši.

In, kaj je lepšega kot se psprehajti po vasi in opazovati ljudi pri njihovih opravilih? Morda to, da obdariš otroke z igračami. Kaj naj z njimi, rajši jih podarim. Hkrati pa naredim dobro delo in otročkom polepšam dan. In to ti da en lep občutek in zadovoljstvo.
Glede na to, da nimajo urejenih kopalnic, se kopajo kar v rekah. Tam tudi perejo oblačila. Kako to zgleda? Slikce povedo vse.

Kandy
Kandy je tretje večje mesto na Šri Lanki. Po dveh neuspelih poskusih sva le našla sobo. Razkošno. Tri postelje, kopalnica s toplo vodo, čisto. Sobo je oddajal upokojeni par, muslimanske vere. Izredni prijazna in gostoljubna. Kot, da bi prišla k babici na obisk. Za 1000 rupij na noč je bil res luksuz.
V Kandyu sva si najprej ogledala Botanični vrt. Edini kraj, kjer je res čisto in urejeno. Vedela pa sva tudi, da imajo en del tega posvečen znanim osebnostim. Le te posadijo drevo. In le kdo bi lahko za Slovenijo posadil drevo? No, ugotovila sva, da ni za Slovenijo, temveč za bivšo Jugoslavijo. Maršal Josip Bros Tito je bil tisti, ki je zasadil res ubogo drevesce. Izgleda, kot da se bo ravnokar posušilo. Zasadil ga je leta 1959 in sicer 22. januarja.

Dan kasneje sva se z istim šoferjem odpeljala v sirotišnico slončkov. Meni so se zdeli zelo žalostni. Druga pesem pa je, ko pridejo do reke. Prav opaziš njihov nasmešek.

Dambulla
V Dambulli sva hotela ostati čez novo leto. Tako je naneslo. Ampak nisva. Le zakaj. Napotila sva se proti guest housu - Oasis. Uroš pogleda sobico in reče, da je ok. Za 750 rupij sva dobila kopalnico, jedilnico oz. dnevni prostor in spalnico. Sliši se mamljivo in razkošno. Kako to izgleda v praksi pa v naslednjih vrsticah.

V Dambulli sva si ogledala Golden temple. Res zanimiv. Na vrhu je 5 jam, ki tvorijo celoten tempel. Posebnoste tega je, da so te jame izklesane v skalo. V notranjosti so kipi, strop je porisan s freskami. Tempelj je dal narediti kralj, ki ima v to čast postavljen tudi kip (v notranjosti). Ostala sva kaki dve uri, nato sva se vrnila v vas. Šla sva na kosilo in nazaj v sobico. Mrzel tuš je res prijal. Malo sva posedela, zaigrala remi. Uroš je zmagoval s 524 proti 1380.:)
Odločiva se, da greva malo po vasi. Napotila sva se ob cesti proti tržnici, kasneje pa sva našla tudi market. Končno sva spet lahko kupila coca colo in sprite. Aja, pa pivo:)
Nekako se je bližal večer. Odpraviva se na opazovanje nočnega življenja v Dambulli. Usedeva se na kamen ob cesti in opazujeva. Stemnilo se je kar konkretno, vendar je bil promet še vedno divji. K nama stopita dva moška in začnemo debato. Na koncu na začneta prodajat marihuano in hašiš. Ne moreš verjet, kaj vse ti hočejo prodati. Kmalu jih odsloviva, ker nočeva imeti težav zaradi tega.
Ker nama ni bilo več do tega, da bi se ukvarjala z domačini, se odočiva, da greva igrat remi pa še pivo spijeva. Tekma je razburljiva, a na koncu spet zgubim!
Čas je bil, da preizkusiva novo posteljo. Ni obetala ne vem kako dobrega spanca, vendar vseeno. Malo je pa tudi treba spati:) Ugotovim, da je zelo umazana in ni bila preblečena že sto let. Nič, uleževa se in poskušava zaspati. Obrnem se, Uroš se obrne. Pa še enkrat, dvakrat, desetkrat, stokrat. Grozno vse naju srbi. Pršice, stenice, karkoli hočete.
"A spiš?" reče Uroš.
"Ne, ker me vse srbi."
"A bi karte?"
"Z veseljem."
In tako sva 31.12.08 ob 2.30 uri zjutraj igrala karte. Pa je šla ena ura, pa dve in jaz sem šla malo spat. Raztegnila sem si spalno vrečo in se zaprla. Vsaj dve urci sem spala. In imela fenomalno smešne sanje. Sanjala sem Jureta Zrneca in Lada Bizovičarja. Smešna sta bila. Zelo. Uroš me zbudi, spakirava. Ženico sva prosila, če lahko pustiva ruzake kar tu, ker sva imela namen ogledat si Sigiryo. Ni bilo problema. Tam sva jih pustila in se kasneje vrnila po ruzaka.

Sigirya
Sigirya ali Lion's Rock spada med antična mesta na Šri Lanki. Dokaj popularna turistična točka. Vstopnina pa je kar precej draga - 35 evrov. Ko se sprehajaš po nekdaj antičnem mestu, ko se sonce šele zbuja, je prav prijetno. Navado imava, da greva ponavadi čim bolj zgodaj, da ko prideš na cilj, ni veliko turistov. Tako tudi slike pridejo lepše, kot pa če imaš okoli polno turistov. Po drugi strani pa sonce ni vedno pravo za fotografijo.
Pot naju je vodila mimo vrtov, potk, preko stopnic do stopnic. Po njih se vzpneš do fresk, ki prikazujejo afriške, kitajske, šri lanške ženske. Pot se nadaljuje ob skali, vendar na kar visoki višini. Kdor ne mara višine, naj raje ne gleda dol:) Prideva še do zadnje točke, kjer se kar precej povzpneš na vrh. Do levjih tac. Stopnice so kar vklesane v steno. Samo upala sem, da pridem do vrha, da ne padem dol:) Pa ni bilo sile. Vrh. Uau. Kakšen čudovit razgled! In sem samo uživala. Brez besed.

Anuradhapura
Anuradhapura je prehodna točka. Tu sva "praznovala" novo leto. Pa saj sploh nisva vedela, da je novo leto. Tu ga itak ne praznujejo. Pa tudi spat sva šla že ob 10-ih zvečer. Kdo bi si mislil.
Sicer tu ni kaj posebnega za videt. Malo sva bila na komot. Tukaj sva se malo spočila za nadaljevanje potovanja.
Naslednje dni po novem letu so pokale petarde. Malo nama je bilo čudno, saj ne praznujejo, kot sem že prej rekla, novega leta. Potem pa sva zvečer srečala domačina, ki dela v Italiji, da je šri lanška vojska zasedla mesto, ki naj bi ga hoteli tamilski tigri. "Bravo naši!" mi je šlo ven iz ust. Pa je bila spet skleda polna smeha.

Mihintale
Še eno lepo antično mesto. Še en tempelj. Ko se malo sprehajš prideš do skale, ki naj bi bila Skala meditacije. No, res mogoče. Že zaradi razgleda verjetno. V bistvu sva šla v Mihintale samo zaradi tega templja.

Mirissa
Danes sem se šla jaz pogajat za sobo. Fantič je rekel 2000 rupij. Opa miško, tako pa ne gre. In sva se spogajala za 1000 rupij. Dobro, a? Hitro se razpakirava, preoblečeva v kopalke in brž na plažo.
Ola, to je pa zame. P.L.A.Ž.A. Najlepša plaža, čeprav sigurno obstaja kakšna, ki je še lepša. Ampak ta je bila tisti moment najlepša. Mivka, sonce, malo, ampak res malo turistov. Nobenega, da teži, limetin juice, valovi, ananas:)...to je zame. Morje in sonce, da si napolnim baterije. Vse misli odkopljene. Malo se razgledam, se vsedem na stol tik zraven morja in se prepustim. Kako lepo je slišat valove. Sonce pa je močno kot v peklu. Namažem se s faktorjem 30, ampak nič ne pomaga. Opeče me kar zelo. Ja tako je, če si bel kot jogurt.
V sobici sva tudi tokrat imela sostanovalca, tokrat nadvse prijazno majhno žabico. Veliko za en palec. Sva jo spustila pa je vsak dan prišla nazaj. Očitno je bil to njen domek.

Od tu sva šla en dan tudi v Tangalo. Pa ni bila nič posebenega. Vse so obnavljali, kar je ostalo po tsunamiju. Turistov ni, plaža pa je tudi še v "popravilu". Tukaj kaj popravljajo, medtem, ko od Colomba dola pa prav nič. Še vedno je tako kot je bilo po tsunamiju. Tukaj v Mirissi je bil val visok 6 metrov. Precej, vendar še vedno manj kot v Indoneziji.

Galle

Galle je mesto, v katerem so naselili Portugalci. Le ti so zgradili tudi obzidje okoli starega dela. Našla sva si res prijeten hotelček. Prijazen mlad par. Urejena soba z novo kopalnico, toplo vodo. Celo televizijo sva lahko gledala. No, nisva pretiravala. Hodila sva eno in isto restavracijo na riž in curry. Le zato, ker so bili res prijazni in pošteni. S tem mislim, da je bilo kosilo vedno po isti ceni. 140 rupij za dva. Zraven pa je bil tudi market, kamor sva hodila po pijačo, jogurte. Kupila sva tudi curd. Nekakšen jogurt iz bivoljega mleka. Malo boljkislo in presneto mastno Sigurno je bilo 70 % mlečne maščobe. Čez to pa polijejo še malo medu. Odlično, vam povem. Tu sva malo raziskovala. In ne morem verjeti, kako veliko in urejeno igrišče za kriket imajo. Res, da ga imajo v vsaki vasi, četudi je to mali travnik, samo tu je pa res velik. Kriket igra staro in mlado.
Tu sva tudi doživela, da na praznik Poye (polna luna) nisva dobila piva. In ta dan sva ga resnično potrebovala.
Iz te točke sva šla na ogled Turtle centra. To je v Kosgodi. Tsunami, ki je bil deset metrski, je uničil del centra.
Videla sva želvice stare 1 dan. Kako srčkane so. V enem delu imajo jajca zakopana v pesek in označena po tednih. Želvja jajca odkupijo od ribičev. Jih do izvalitve želvic hranijo v centru. Ko so želvice stare približno tri dni in je čas polne lune, jih zvečer okoli 6.30 ure spustijo v morje. Imajo tudi želvo, ki je albin sorte. Menda je preživela tsunami. Imeli so več večjih želv, vendar imajo zdaj samo 5 velikih, ostalo pa so smo majčkene.

Tu pa se nama je zgodil tudi ena zanimiva situacija. Sva šla iz Kosgode pogledat še tradicionalne maske v Ambalangodo. In, ko sva se vračala proti Galle, sva an avtobusu plačala karto. 32 rupij na osebo. Sva dala možu 100 rupij in čakala, da nama vrne drobiž. in tako elegantno mi je iz rok izpulil vozovnico, da ni res. "Verjetno bo nanjo napisal, da mora vrniti drobiž." si mislim. Ampak iz te moke ni bilo kruha. Pa sem še malo počakala. Na avtobus stopita tud dva druga turista. Mož ju obere za 50 rupij za slabe 3 kilometre vožnje. In tu sva vedela koliko je ura. Pa sva ga vprašala, če nama misli vrniti denar. In glej ga bučmana. Gleda naju kot, da sva z Lune padla. A tako. Po domače povedano, je hotel tudi naju nategnit. Ampak nisva tako neumna. Uroš ga prime za ovratnik in ga z njegovimi 15 kilami dvigne v zrak. Jaz mirim Uroša, tipu težim, da vrne denar. Pol pa mu ga kar iz rok izpuliva toliko, kot ga je dolžan. Cel avtobus se je tresel, vsi so bili tiho. Celo pot Do Galle.:) Res, da te "nategnejo" povsod, samo te tako, da ti ne veš. Če te pa tako, kot tu, je pa višek.

Iz Galle sva se vozila na plažo Unawatuna. Pravijo, da je ena najlepših plaž na Šri Lanki. No, jaz se s tem ne strinjam in dam 10 točk Mirissi. Zakaj? Zato, ker imaš v Mirissi MIR, ljudje so PRIJAZNI, DOMAČI. V Unawatuni se pa še uležeš ne in ti že skoraj staro mamo proda. Pa še turistov je ogromno.

Negombo

Zadnja postojanka preden odletiva nazaj na mraz in sneg. Negombo, mestece tik ob obali. Približno 9 kilometrov oddaljeno od letališča in približno 37 kilometrov od glavnega mesta Colomba. V Negombo sva šla z vlakom iz mesta Galle.

Spala sva v guest housu tiko ob obali, na kateri popoldne vidiš ogormno rakov. Malih, velikih. Voda ni ne vem kako čista je pa topla:). Tu smo pa videli in dognali dejstvo, da tudi moški ne znajo brati zemljevidov. Če pravijio moški, da ženske ne znamo brati zemljevidov, sem jaz nasprotnega mnenja.:) Malo za šalo , malo za res. Ženske le imamo dobro intucijo. Če trdim, da morava v drugo smer, to tudi drži. Ne midva sva potem hodila enih 5 kilometrov v nasprotno stran:). Bolj, ko sem trdila, da ni prava smer, bolj je trdil, da je. Ah, pa sva šla. In potem tudi obrnila. Na mojo pot.:) Ena nič zame:)
Ker sva bila le bolj z mislimi že doma, sva vseeno šla na Fish market. Zanimivo in smrdeče:) In veliko rib. Pa veliko psov in vran. En mali kuža, ki sem ga poimenovala Oton, nama je sledil skoraj do doma. Bi ga vzela kar domov.
V treh dneh, ko sva bila tam, sva z vozniki tuk tukom dogoavrjala, kdo naj bo najceneje pripeljal do letališča. Vsi so hoteli tudi 800 rupij. Ja, pa kaj še. Prišla sva na 450. Solidno. In glej ga zlomka, na dan odhoda na letališče ob 5.15 uri zjutraj, jih je bilo pred hotelom kar 5. Ja, malo morajo delati.

Ne vem, od česa živijo. Malo je trgovine, malo tuk tukov, hoteli in guest housi in to je to.

In tako sva šla nazaj. V prebljubo Slovenijo. Lepo je iti na potovanje, vendar je še lepše priti domov.

Kam naslednjič? Zaenkrat so ideje v iglavi, kam točno bova šla, pa boste lahko videli v naslednjem potopisu.

Koncet vs. Cd

2008-11-16T09:11:00.009+01:00

Od čas do časa paše tudi kakšen kocert v živo. Kadar poslušam glasbo doma, na poti, skratk vedno in povsod, se vse sliši popolno. Ampak! Včasih ni tako. Na Youtube najde tudi take posnetke koncertov v živo, ki so vokalno slabši kot na cd-ju. En boljših koncertov se mi je zdel koncert Apocalyptice na Metalcampu. Slabši, ki so nekako nezadovoljno vzbudili občutke so bili Arch Enemy na Metalcampu. V živo sploh niso tako dobri. Kaj vse naredi mešalka in studio, neverjetno.
Meni recimo, na vsake toliko časa paše na rock ali metal koncert. Ja, zdi se mi tako domače:) hehe. Pop koncerti me ne zanimajo preveč. Sem pa pred nekaj meseci obiskala koncert v Ljubljan (na prostem pred Križankami) francoske skupine Caravan Palace. Nekaj med jazzom, swingom, elektroniko...luštno.

Seveda pa swingerji ne bi biliswingerji, če ne bi naredili dobrega žura.
Caravan Palace - Suzy (Ljubljana)
Caravan Palace
No, na tem posnetku Caravan Palace in Besne gliste. Čisto spontano in še ful je "zažgalo":)

V nadaljevanju pa še kakšen posnetek Sonate Arctice, s koncerta v mariborskem Štuku.

LiNDy sHocK, BudaPesT 2008

2008-11-05T00:01:00.014+01:00

Pa smo šli...spet...na Madžarsko.
Ko padeš noter, padeš noter, ni kej. Cela ekspidicija, en kup prtljage, čevlji, obleka, make up, tarok karte, HRANA, PIVO:)
Kupili smo karte za vlak, prišparali nekaj forintov in nogice.
Slikala n isem veliko, ker ni bilo časa. No, pa tudi volje, navdiha:)

Gremo v hribe...

2008-08-24T16:42:00.010+02:00

Končno je prišel čas, ko se je treba tudi malo razgibati. Tudi bližnji nižji hribčki so ok, glede na to, da nisem konkretno hodila po hribih že kar nekaj let. Pa sem šla na planino Razor. Okolica Tolmina.
Ker nisem ljubiteljica krav:), je bilo kar hecno iti mimo njih...Malo panike, samo na koncu sem ugotovila, da jih zanima samo trava. Malo so mukale, ker sem uletela na njihov teren, ampak sem v momentu kar pospešila:) Iz varnostnih razlogov, da ne bi slučajno kakšna mislila, da se ji bom pridružila pri kosilu.
Vreme sicer ni bilo kaj prida। Malo sončka, megla, nekaj kapljic dežja pa spet sonček. Zmeda. So pa imeli vsaj jadralni padalci dober veter. Nekaj se jih se spuščalo v bližini planine Studor.

Metalcamp 2008

2008-07-08T16:00:00.052+02:00

Letos je 5. obletnica Metalcampa v Tolminu. Tokrat četrtič zapored in brez press akreditacije, vendar s fotoapartom v roki. Več tisoč glava množica iz vse Evrope, pa tudi ljubitelji metal glasbe čez lužo so prišli v ta naš lep kraj. Tolmin torej.
Organizator vedno poskrbi za jedačo, pijačo. Vsako leto nekaj novega in nekaj starega. Kot vedno, tisti, ki kampirajo dobijo vrečko za smeti. Ko te prime žeja, greš seveda na pivo. Ampak...najprej plačaš pvc kozarec, ki ga nato seveda prineseš nazaj za šank, da dobiš novo pivo, ki pa je 1€ cenejši od prvega:) Tako se ohrani čistoča. Pametno. Podpiram to. No, saj so potem tudi domačini zadovoljni, saj narava po festivalu ostane taka kot je bila.

Letos nas je malo tale dež presenetil. Ne samo dež, tudi neurje in tehnične težave. Vendar je bilo vse tako, kot mora biti. In kaj je takega bilo?
V petek, 4.7. so nastopili In Flames-i. Že samo ime pove, da bo v igri tudi nekaj ognja in pirotehnike. Pri svojem nastopu so imeli pirethniko in ogenj naštudirano prav do potankosti, po ritmu. Odlično! So pa In Flames-i očitno tako hard, da ven vrže tudi varovalko. In...10 minut pavze...za novo varovalko:)
Pa poglejte lahko vidite, kako to izgleda:

In, kaj hujšega se še lahko zgodi? To, da dva dni skačeš naokoli s fotoparatom in ti tretji dan reče redar, da ne smeš notri s takim fotoaparatom. Halo! Pa vsak drugi ima tak fotoaparat...pritisk na 220. In zgodba teče dalje:
Redar1: " A je profesionalen? A maš press kartico?" (imela sem objetkiv do 300 mm)
Jaz: "Ne."
Redar: (kliče šefa) "Tukaj je ena s fotoaparatom, k ma velik objektiv.
Jaz: (si mislim in momljam) "Velik objektiv...haha..to je zlo relativno... Ne morš verjet!"
Uroš:"Pa to ni res!"
Redar:1 "S tem fotoapartom ne moreš notr."
Uroš: "Pa že dva dni tuki skačeva pa noben nič!"
Redar1: "More bit digitalen."
Uroš:"Ja sej je."
Redar1: (pokaže) Un mali! Odlož tle fotoaparat pa pejta notr.
Jaz: "O je..... (sem ohranila mirne živčke;))Ker kr....kot, da mam € na tone:)
Redar2:"Pejta z mano."
In greva midva do šefa. Kot kriminalc sem se počutla.
Šefe: "Kaj je?"
Redar2:"To sta tedva, k masta velik objektiv."
Jaz pa spet: "Velik objektiv."
Šefe:" Pokaž."
Pokažem fotoaparat. Kaj mu čem razlagat, ker verjetno nima pojma. Nikon D80, objektiv do 300mm, v ruzaku pa še objektiv do 135 mm.
Šefe:"A je profesionalen?"
Jaz:"Ne. (ma je kao polprofi, sam kaj pa on ve. samo, da ma velik objektiv pa je že profi)
Mam ga za potovanja, zase. Amatersko."
Uroš:"Nimam jest 100€ za fotiča.":)
Šefe:"S tem ne morš notr. (pol nadere pa še redarja 2) Kaj mi voziš folk notr. Ne vozi mi folka sem. Zmente se tam!"
In sva šla...ven in nazaj notr. Brez mašine.

No, saj hvala bogu. Preden so začel nažigat Halloween, se je utrgala nevihta, da sem mislila, da se oder podere. Pa je bila spet pavza uro in pol. Kako med tem časom zaposliti metalce? Daš jim balo sena, in naj se obmetavajo z njim:)
Ko je minila tista ura in pol, so končno začel spet špilat. In glej ga zlomka...po dveh komadih se je spet ulilo kot iz škafa. Ja, kaj čmo. Enkrat je treba tud v peklu imet malo dežja.

Sicer pa slike povejo vse dogajanje. In še vedno mi ne gre iz glave velik objektiv!

Swing crash, Como Italy 2008

2008-06-24T20:26:00.038+02:00

Spet je bil čas, ko smo potrebovali dozo swinga...Tokrat je bil uspeh večji. Zakaj? Malo razočarani po Bologni, smo se odločili, da gremo v Como...

Sobica...Ker je bilo prostora samo še za fante (na delavnicah), smo si najeli take sobice nekje....v višavah;) - kmečki turizem...Mir, narava, razgled....to kar paše po naporni noči.

Arhitektura

2008-06-17T15:00:00.007+02:00

Nature

2008-05-31T20:04:00.007+02:00

Swing, brother swing!

2008-05-14T20:51:00.024+02:00

Takole je bilo pa v Bologni...

Ljubljana SweetSwing Festival 2008

2008-04-01T17:35:00.022+02:00

Dočakali smo ga, udeležeili smo se ga tudi...LJUBLJANA SWEET SWING FESTIVAL 2008...

Vse najboljše za...me:)

2008-03-16T13:30:00.005+01:00

Slike vse povejo:)
MAlo smo jedli, malo pili in seveda tudi malo swingali...

Swinganje? NE!

Pivce za živce...

Tudi nazdraviti je bilo treba ja...

Darilce...

Lepe želje...

Swinganje? DA...

No, fotke so moje...razen tam, kje mene ni gor...:) Edino malo se se poigrala pri obdelavi...

Študentski life...

2008-03-09T13:00:00.014+01:00

Ja, študentsko življenje je pa res težko...Spodnje slikce vse povejo.
Kraj dogodka: pred študentskim domom na lepo sončno nedeljo:)

Priprave...

Muzika...

Čakanje na kosilo...

Kaj bo dobrega?

Slišiš, kako cvrči?

Pa še malo paprike...

Bi ti tudi malo?

Počitek...

Pa malo razgibavanja po kosilu ni odveč...Potreben komentar?

Pa še malo...

...

Foto: Jaz (razen zadnje)

London in GNSH 2008

2008-02-16T14:32:00.008+01:00

Včasih me zasrbijo podplati pa grem malo zaplesat. Lani sem se odločila, da začnem "swingat". No, da ne bo kdo kaj drugega mislil :) Plesat, se razume :) Po nekaj luštnih vaj in plesanja na Kodeljevem, se nas je 5 bodločilo, da gremo v Anglijo pogledat na swing delavnice. Prijetni spomini. Hrana dobra, ampak mraz od hudiča:) nJa februar je. Čeprav so bili dnevi zelo lepi, je bilo ponoči še bolj mraz, kot zjutraj in zvečer. No, po zajtrku tasterji in delavnice pa kosilo in spet delavnice in tasterji in večerja...po večerji pa žur do jutranjih ur.

Čakanje pred gostiteljevo hiše, kjer smo prespali eno noč...mraz:)

Foto: B.

Topla, prostorna hiška za goste...

Foto: B.

Na poti do mesta, kjer se bodo odvijale delavnice...vse to je naša prtljaga:)

Foto: B.

En izmed treningov...

Foto: B.

Legendarna Norma Miller

Foto:B.

Tekmovanje Jack 'n' Jill

Foto: B.

Norma Miller in slovenska ekipa...Maja, kje si?

Potep po Londonu

Foto: B.

Foto: jaz

London Eye

Foto: jaz

Bentley:)

Foto: jaz

Taxi

Foto: jaz

Skoraj udomačene veveričke:)

Foto: jaz

Hiška sredi parka...zame:)

Foto: jaz

Pariz

2007-12-30T16:01:00.004+01:00

Pariz.
Mesto romantike, palačink, kebabov, črncev, priseljencev, slikarjev, umetnikov. Beda in blišč.
Na eni strani na tisoče brezdomcev na drugi strani ogrlice in obleke po 10.000 evrov in več. Hja, to je Pariz.
ZgodovinskiMoulin Rouge, Eifflov stolp, Montmarte:)
Vsi hitijo, če si sam, postaneš kar majhen. Nihče te ne opazi. Če se spotakneš, te grdo pogledajo. No, saj ni tako hudo. To je Pariz.

Lep je Pariz. Naj ostane tak. Čeprav bi bilo bolje, da ne bi bil tako samovšečen.

Foto: Jaz

Raziskujem...

2007-12-30T10:17:00.003+01:00

No, glede na to, da je treba tudi Slovenijo malo spoznat, sem jo šla malo raziskovat:) Ja, je lepa tale naša deželica. Imamo vse: morje, hribe, potočke, reke, rožice, sonček, živalce in še marsikaj.

Orlovo gnezdo (slap Rinka)

Koča na ...(ups, pozabila sem)

Razgled na poti na Potočko Zijalko

Mostiček po Iglo

Mlin na Muri

Foto: Jaz